Nasveti o poljedelstvu

Večina kulturnih rastlin najboljše uspeva v nevtralni do rahlo kisli  reakciji tal (tako imenovani pH 6–7). Bistveno zmanjšanje pridelkov se prične pri PH 5 ali nižje. 

Viri stalnega zakisanja so kisel dež, izpiranje kalcija in magnezija iz tal, odvzem kalcija z pridelki, ter gnojenje z gnojili,  ki delujejo kislo.

• Pri razkroju organskih ostankov v tleh se tvorijo organske in  anorganske kisline. S pridelki  jemljemo do 150 kg kalcija / ha.
• Kisle padavine so prav tako vir zakisanja. Produkti izgorevanja toplarn in termoelektrarn se vračajo na zemljo v obliki kislih padavin z vsebnostjo dušikove in žveplene kisline.
• Letno se izpere iz tal 150 do 400 kg CaO/ha.
• Pomembno vplivajo na zakisanost tudi amonij vsebujoča mineralna gnojila UREA ali KAN. Da tal nebi še bolj  zakisali, bi za 1 kg dodanega  amonijaka potrebovali 3,5 kg čistega kalcijevega oksida..
• Za uravnavanje pH vrednosti tal se uporablja kalcij, ki je istočasno tudi hranilo. Apnenje  je pomembno zaradi vsaj treh razlogov.
• Kalcij je pomembno rastlinsko hranilo. Potreba po kalciju je za različne rastlinske vrste povsem različna. V splošnem velja, da pridelek 4.000 kg pšenice skupaj s slamo odvzame 30 do 40 kg kalcija na hektar. Okopavine ga porabijo kar od 100 do 120 kg/ha, posevek lucerne pa v enem letu celo 300kg/ha. 
• Določene raziskave pričajo, da je dostopnost drugih hranil (dušik, fosfor, kalij…) rastlinam zelo odvisna od kislosti oziroma od pH tal. Če je pH tal 4,5  potem lahko rastline izkoristijo samo 30 % dušika, ki smo ga dali rastlini, samo 23 % fosforja in samo 33 % kalija. Izkoriščanje hranil se povečuje, čim bližje nevtralnemu pH je v reakciji tal. Pri nevtralni reakciji tal (pH = 7) je dostopnost hranil iz mineralnih in organskih gnojil skoraj stoodstotna. Na močno kislih tleh lahko z apnenjem tal veliko bolj izboljšamo rodovitnost kot z samim gnojenjem  z nitrofoskalom, katerega lahko v primeru dobre založenosti tudi izpustimo.

Apno ima pomembno vlogo tudi pri tvorbi strukturnih delcev v tleh. Pri zadostni količini kalcija so tla grudičasta, kar vpliva na boljšo zračnost tal, poleg tega so takšna tla sposobna dalj časa zadrževati vlago. 

Apnenje je najpomembnejši ukrep za izboljšanje rodovitnosti prekislih tal.

• Kalcij je pomemben za uravnavanje reakcije tal. Večina kmetijskih kultur najbolje uspeva v nevtralni reakciji tal, ki pa ni za vse tipe tal enaka.
• Kalcij je pomembno rastlinsko hranilo in mobilizira rastlinam nedostopne hranilne snovi.
• Dostopnost posameznih hranil oziroma elementov je zelo odvisna od pH vrednosti tal.
• Apno ima pomembno vlogo tudi pri tvorbi strukturnih delcev v tleh. Pri zadostni količini kalcija so tla grudičasta, kar vpliva na boljšo zračnost tal. Takšna tla so tudi dalj časa sposobna zadrževati vlago v tleh.

Z apnenjem prekislih tal z IGM apnencem bistveno izboljšamo rodovitnost tal. Hitrost delovanja apnenih gnojil je odvisna topnosti in  meljave apnencev. Tako lahko uporabimo hitro delujoče apno (na primer hidratizirano), ki vsebuje 70% kalcijevega oksida, ali bolj počasi delujoči apnenec (na primer mleti apnenec), ki vsebuje okrog 50% kalcijevega oksida. Količino apnenih gnojil je potrebno preračunati glede na vsebnost kalcijevega oksida v gnojilu, njegova učinkovitost pa je močno odvisna od kalibracije. 

Materiali za apnenje prekislih tal

Vrsta materiala	Koncentracija CaO	Slabosti	Dobre lastnosti
Apnenčeva moka	52 %	Slabo topna (odvisno od  kalibracije). Previsoka vsebnost magnezija	Poceni
Hidratizirano apno	70 %	Zahtevno trošenje, se praši,  naenkrat lahko potrosimo  samo 500-1000 kg/ ha, visoka cena.	Takojšnje delovanje
Naravni litavski apnenec	52 %	Velike količine na hektar.	Poceni delovanje enakomerno skozi več let
Pripravki iz apnenčevih alg	50-90 %	Previsoka cena, kratkotrajno delovanje.	Hitro delujoča takojšen učinek

 

Iz tabele je razvidno, da je najprimernejši material za apnenje v primeru prekislih tal naravni litavski  apnenec, ki ima dolgotrajno delovanje ob enem pa je cenovno sprejemljiv. Da učinkovito izboljšamo PH vrednost moramo namreč dodati od 3 do 6 ton čistega kalcijevega oksida, kar pomeni znatne količine materiala. Z hidratiziranim apnom, agroapnom ali izdelki iz alg lahko rešujemo trenutni pridelek, nikakor pa ne rešujemo prenizkih PH vrednosti.

Kdaj apniti?

Najbolje je apniti izven rastne sezone, pozimi ali po žitnih strniščih. Pravi efekt apnenja je viden čez kako leto, ko se apno enakomerno pomeša po celi ornici.
Prav tako ni zaželjeno, da prihaja apno v stik z gnojili, predvsem nitrofoskali, zato je smiselno, da po apnenju ali pred gnojenjem opravimo mehansko obdelavo tal.
 

Avtor: Ivan Brodnjak