Za siliranje je osnovni pogoj, da zagotovimo dovolj lahko topnih sladkorjev za pretvorbo v mlečno kislino, ki zagotovi dobro konzerviranje krme. Pri koruznem zrnju to ni težko zagotoviti. Pri tem koruzno zrnje zdrobimo in shranimo v razne oblike silosov. Optimalen čas spravila zrnja je takrat, ko se prekine dotok hranil iz storža v zrno, kar opazimo s formiranim črnim slojem na korenu zrna. Optimalna vlažnost zrnja za siliranje je od 30 do 35 % vlage. Suhe silaže zrnja so bolj podvržene naknadni fermentaciji, plesnenju in gretju odprtih silaž. Vlažne silaže so povezane z večjimi izgubami hranilnih snovi ter slabšo ješčnostjo živali.
Debelina mletja zrnja je pomembna zaradi boljšega tlačenja v silosu in izkoristka v prebavnem traktu živali. Željeno kvaliteto dosežemo, če je od 65 do 76 % delcev debeline do 2 mm.
Priprava silosnih prostorov je eno od važnih opravil. Stene silosov morajo biti očiščene, odstranjeni ostanki prejšnje silaže, ki so praviloma tudi gojišče plesni.
Površino silosa prilagodimo številu živali, da zagotovimo minimalno 5 cm dnevnega odvzema silaže v hladnem obdobju leta in 10 cm v toplem obdobju leta.
Sproti opravljamo dobro tlačenje in nato v čim krajšem času silos zrakotesno pokrijemo. Za pokrivanje silosov lahko uporabljajmo več slojev folije, ki morajo biti odporne na ultravijolične žarke. Pri koritastih silosih namestimo najprej stensko folijo, s katero pokrijemo del silosa ob steni. Nato prekrijemo s pod-folijo, ki je lahko zelo tanka 40 - 50 μm. Tanjša folija se lepo prilagodi vrhnji plasti koruznega zdroba, da ne ostane nad zdrobom zrak. Na vrhu prekrijemo z debelejšo folijo debeline 200 μm.
Za dodatno zaščito lahko namestimo še trajno folijo ali zasipljemo z mivko, da zaščitimo pred poškodbami oziroma pred glodalci. Ob stenah dodatno obtežimo z vrečami manjšega premera, napolnjenimi s peskom ali mivko. Preprečiti moramo zatekanje vode ob stenah. Odpadne pnevmatike niso najbolj primerni način obtežitve.
Pri stolpnih silosih prihaja do polzenja vlage v spodnje plasti silaž. Zato je silaža v spodnjih plasteh mokra in jo živali nerade konzumirajo, v zgornjih plasteh pa je suha in bolj podvržena naknadnim fermentacijam in plesnenju. Zato je priporočljivo namestiti po plasteh folijo, ki preprečuje polzenje vlage. Za primer na vsak meter višine silirane mase namestimo folijo. Potrebna prostornina silosa za spravilo koruznega zrnja iz ha koruze pri pridelku okrog 10 t/ha je 11m3 prostornine silosa.
Primerno konzerviranost koruznega zdroba dosežemo v 5 tednih. Mlečnokislinske bakterije pretvarjajo sladkorje v mlečno kislino, ki preprečuje kvarjenje silaže. V mokrih silažah se tvorijo večje količine maslene kisline, ki je neprijetnega vonja in okusa.
Avtor: Peter Pribožič
Nazaj na seznam novic
Vsi kontakti