Število funkcionalnih seskov in kakovost vimena sta pomembni lastnosti plemenskih svinj, ki jih uporabljamo za prirejo pujskov. Število seskov še posebej prihaja do izraza, če je manjše kot število živorojenih pujskov v gnezdu. V majhnih čredah rejci nimajo možnosti prestavljanja pujskov, zato so izgube večje.
Zdravo, funkcionalno, dobro formirano vime vpliva na večjo preživitev in vitalnost pujskov ter omogoča dostop do seskov vsem pujskom hkrati. Kakovost seskov lahko ocenjujemo po lestvici od 1 do 5, kjer so od 1 do 3 funkcionalni, 4 je invertirani, in 5 nefunkcionalni, kamor prištevamo slepe in poškodovane seske.
Vime je ob rojstvu skromno razvito, večje spremembe so opazne šele v zadnjem obdobju brejosti. Pomembna obdobja so vezana na pripravo na prvo prasitev in oskrbo v prvi laktaciji, ter kasneje na vsako laktacijo in oskrbo v času laktacije.
Na razvoj vimena in količino mleka vpliva več dejavnikov: prehrana v času vzreje, v zadnji tretjini brejosti in laktaciji, oskrba z vodo, bolezni, starost, pasma oziroma hibrid, način uhlevitve, pogoji reje, kondicija svinje, število sesnih pujskov, masa pujskov, pogostnost sesanja. Ob preskromni oskrbi rastočih živali je zavrt normalen razvoj vimena, ki ga živali kasneje ne nadoknadijo.
Drugo pomembno obdobje za razvoj vimena je zadnja tretjina brejosti. Svinjam v tem času povečamo obrok krme, da zagotovimo dobro rast plodov, da svinja naloži še nekaj rezerve ter pripravi vime. Krmljenje enaka količina krme v celotnem obdobju brejosti ni primerna. Po pripustu moramo pokladati manjši ali energetsko revnejši obrok. Če so svinje po odstavitvi v preskromni kondiciji, jim moramo dati dodatek krme, da kondicijo popravijo, vendar naj bi bilo to bolj izjema kot pravilo.
Razvoj vimena se nadaljuje še v laktaciji zlasti prve tri tedne do vrha laktacije in je odvisen od pogostosti sesanja in posesanosti. Opaža se, da se svinje v laktaciji krmijo preskromno, tako glede količine in sestave krmnega obroka. Svinje v laktaciji moramo obilno krmiti, prav tako moramo poskrbeti, da lahko zaužijejo potrebno količino krme. Svinje je potrebno na to pripraviti že v brejosti. Doječa svinja naj bi zaužila 2,5 kg krme za svoje vzdrževanje ter 0,5 kg za vsakega pujska. Količino krme je potrebno prilagoditi ješčnosti svinje, skupno količino pa razdelimo v več obrokov (tudi do pet na dan). Svinje morajo imeti stalno na razpolago neoporečno pitno vodo, prav tako moramo poskrbeti za toplotno ugodje svinj in pujskov (zaprta gnezda za pujske).
Avtor: Darja Prevalnik
Povzeto po Urankar, J., Malovrh, Š., Prevalnik, D., Kovač, M., 2014. Število funkcionalnih seskov pri označenih pujskih. Krškopoljski prašič – od reje do predelave na domu, Domžale, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Enota za prašičerejo, 121-130.
Nazaj na seznam novic
Vsi kontakti