KGZ Ptuj X
GO

Nasveti o zelenjadarstvu

Trenutno ni aktualnih nasvetov. 

Novice - Nasveti - Zelenjadarstvo - četrtek, 29. november 2018

Kako porabiti večje količine pridelane zelenjave - predelava zelenjave na kmetiji

V letu 2018 so pridelki zelenjave ob vseh predhodno pravočasno izvedenih agrotehničnih ukrepih obilni. Pridelke iz domačega vrta, ki jih ne moremo porabiti sproti, je dobro vložiti ali vkuhati in shraniti za zimo.

Poleg klasičnih vloženih kumaric in paprik, lahko pripravite pikantni paradižnik, mešane solate, polnjene paprike z zeljem…

Vlaganje zelenjave je eden najstarejših načinov shranjevanja živil, ki ne pomeni

le kumaric in paprik v kisu, morda še mešane solate, stročjega fižola in seveda nepogrešljive rdeče pese. Tudi kisla ozimnica je postala bolj raznolika, vedno več različnih okusov se pojavlja in vedno več novih kombinacij. Čebulica ali šalotka v balzamičnem kisu, šampinjoni s kaprami in rožmarinom, vložene rezine bučk in jajčevcev, sušeni paradižnik v olivnem olju ali kisle kumarice z limonino travo in gorčičnimi semeni so že drugačne od običajnih, kakršnih smo bili večinoma vajeni. Vloženi zeleni paradižniki so lahko popestritev v zimski prehrani. V tem času, ko so vrtovi, njive in tržnice polni svežih sezonskih pridelkov, se še kako obrestuje trud in čas, ki ga namenimo konzerviranju zelenjave.

Najhitrejša pot od pridelovalca do potrošnika je direktna prodaja pridelane zelenjave doma ali na kmečki tržnici kot osnovni pridelki iz kmetije. Za prodajo zelenjave, ki ni predelana v druge tržne proizvode ne potrebujete registracije dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

 

Kmetije na katerih zelenjava ni glavni vir dohodka si v tem poletnem času dozorevanja različnih vrst zelenjave, ki se skladiščijo krajši čas predelajo in konzervirajo na različne načine. Za predelavo in konzerviranje lahko uporabite različne postopke kot so: sušenje, zamrzovanje, fermentiranje…pri teh postopkih se ohranijo na toploto občutljivi vitamini. Najbolj poznan način je postopek pasterizacije pri temperaturah od 78 do 95 stopinj C (vložena zelenjava v olje, kis, slanico…).

 

Kvalitetne sestavine, čisti kozarci

 

Karkoli pripravljamo za ozimnico, nekatera osnovna pravila veljajo vedno. Zelenjava, ki jo bomo vlagali, mora biti zrela, nikakor ne prezrela. Najboljša je seveda z domačega vrta ali kupljena pri preverjenih pridelovalcih. Zelenjave ne kuhajmo predolgo, ko jo damo v kozarce naj bo še čvrsta. Kozarci za vlaganje morajo biti čisti, najbolje je, da jih operemo z vročo vodo in pustimo na krpi, da se odcedijo, neposredno pred uporabo jih pasterizirajmo (v pečici ali v vroči vodi). Pokrov premažimo z alkoholom, preden z njim zapremo kozarec za vlaganje. Ne pozabimo na primerne začimbe. Bodimo pogumni in kumaram, pariki, bučkam, mešani zelenjavi, solatam in drugim shrankom dodajajmo tudi kakšne druge začimbe od običajnih. Gorčično seme na primer, koper, ingver, stebelno zeleno, limonino travo, rožmarin, timijan, korijander.

 

 

 

 

Pred pričetkom oddaje živila na trg se morajo obrati na področju proizvodnje, predelave in trženja živil registrirati v evidenco, ki jo vodi Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Upoštevati pa boste morali tudi smernice dobre higienske prakse in uporabe načel HACCP. O vsem tem pa vas bodo ob registraciji

 

Priloga: članek v pdf obliki (kliknite tukaj)

 

LITERATURA IN VIRI:

  1. Milohnoja,  M., Likar, K., Komar, M. Nadzor proizvodnje in prometa z živili. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Višja šola za zdravstvene delavce, 1981.
  2. Jeneš, A. Center vseživljenjskega učenja. Konzerviranje in shranjevanje. Pridobljeno 6.5.2013 s spletne strani: http://www.cvzu-dolenjska.si/sites/www.cvzu-dolenjska.si/files/files/page/shranjevanje_in_konzerviranje_zivil.pdf
  3. Food Safety and Inspection Service. Safe Food Handling. June, 2010. Pridobljeno 6.5.2013, s spletne strani: http://www.fsis.usda.gov/Fact_Sheets/Focus_On_Freezing/index.asp
  4. Eržen, I. Izbrana poglavja iz higiene in epidemiologije za zaposlene v živilski stroki. Ljubljana: Inštitut za sanitarno inženirstvo, 2002.

 

 

Pripravila:

 

Stanislava PAŽEK, univ. dipl. inž. kmet.

Nazaj na seznam novic

Vsi kontakti