Za prašičerejske kmetije je lahko zanimivo uvajanje krmnega graha v prehrano pršičev. Krmni grah je preizkušena kultura uvajanja doma pridelanih beljakovinskih komponent in skozi program neposrednih plačil v kmetijstvu se podpira pridelava stročnic na njivskih površinah. Grah je dobrodošel tudi pri izvajanja kolobarja na kmetijah, kjer je to rastlina, ki veže dušik iz zraka in zemljo bogati. V Sloveniji je bilo v zadnjih leti veliko narejenega na pridelavi krmnega graha, kar lahko s pridom izkoristimo.
Zavedati se moramo, da v celoti sicer ne moremo pokriti beljakovinskih potreb s krmnim grahom. Njivski grah vsebuje okrog 22 % surovih beljakovin z okrog 15 g lizina. Po kvaliteti beljakovin je krmni grah nekoliko manj bogat od sojinih tropin, vendar se z njimi dobro dopolnjuje.
Po vsebnosti metabolne energije je grah bliže žitom, ker vsebuje kar veliko škroba in sladkorjev, zato ga prašiči zelo radi jedo. Nekoliko manjša je prebavljivost beljakovin. Pri izračunavanju dnevnih obrokov moramo ustrezno dopolnite esencialne aminokisline. Pri mineralih izstopa višja vsebnost fosforja v primerjavi z žiti vendar je ta slabše izkoristljiv, ker je od 40-60 % fosforja v fitatni obliki.
Plemenskim živalim dodajamo od 10–15 % krmnega graha. Pujskom od 5 do 10 % in pitanim prašičem od 10-15% graha. Ni pa problematično dodajati tudi višji delež, ker nima stranskih učinkov. Dodajamo mineralno vitaminske mešanice z višjo vsebnostjo sintetičnih aminokislin in obogateno z encimom fitaza, za boljše izkoriščanje fosforja v prebavilih.
Z grahom torej ne moremo popolnoma nadomestiti sojinih tropin, lahko pa dobro dopolnimo obroke za prašiče, posebej v času, ko so cene sojinih tropin na trgu visoke. Če je cena sojinih tropin več od 36 centov /kg je ekonomsko upravičeno pridelovanja graha za prehrano prašičev, če ga pridelamo do cene 50 centov/kg. Pri subvencijski podpori pridelavi stročnic je torej pridelava graha smiselna posebej na prašičerejskih kmetijah.
Ob žetvi vsebuje zrnje graha pod 20 % vlage, precej odvisno od vremena. Zaradi visokih vsebnosti lahko topnih ogljikovih hidratov je zrnje zelo podvrženo razvoju plesni, ki pa predstavljajo nevarnost v prehrani prašičev zaradi prisotnosti toksinov. Primerno za skladiščenje je zrnje z maksimalno 12 % prisotne vlage, zato ga ustrezno posušimo. Manj preizkušeni so tudi postopki vlažnega konzerviranja z uporabo organskih kislin.
S krmnim grahom si lahko izboljšamo njivski kolobar, nadomestimo dragi nakup beljakovinskih komponent in izboljšamo prehrano prašičev. Pri tem moramo paziti na pravilna razmerja med krmnimi komponentami. Zavedajoč se dejstva, da je grah po vsebnosti in prebavljivosti aminokislin pomanjkljiva v primerjavi s sojinimi tropinami, moramo posebej skrbno uravnati obroke po esencialnih aminokislinah (metionin/cistin in lizin).
Prednost pred pridelavo soje na prašičerejskih kmetijah ima grah tudi zato, ker ga ni potrebno pred uporabo toplotno obdelati. Pri soji je toplotna obdelava nujna zaradi izkoristka beljakovin. Polnozrnata soja v prehrani prašičev pa zaradi vsebnosti olja ni primerna za vse kategorije posebej v drugi polovici pitanja prašičev lahko povzroča zamastitev in predvsem slabšo kakovost maščobe zaradi nenasičenih maščobnih kislin.
Za odločitev setve krmnega graha je sedaj čas saj se krmni grah seje v spomladanskem času, lahko tudi v kombinaciji s jarim ječmenom za oporo pred poleganjem.
Avtor: Peter Pribožič
Nazaj na seznam novic
Vsi kontakti