V vzorcih krme določamo naslednje parametre:
Prineseni vzorci (približno 1 kg) naj bodo čim bolj sveži. Najbolje je, da so v dobro zaprti vrečki, z nalepko s podatki o lastniku in vrsti vzorca. Pri vzorčenju je potrebno paziti, da vzorca ne stresamo, preden ga damo v vrečko, ker lahko tako izgubimo zrnje (primer koruzna silaža). Skušajte dobiti čim bolj povprečen vzorec, ker lahko le tako dobimo pravilne vrednosti.
POZOR! Na mikotoksine testiramo samo čiste posamične komponente, ne krmnih mešanic in krmil. Če krmna mešanica vsebuje koruzni silažo, koruzni zdrob, travno silažo, sojo..., lahko analiziramo posamezne sestavine te mešanice.
Kaj so mikotoksini? Mikotoksini so sekundarni metaboliti gliv, ki lahko kontaminirajo pridelke na polju, med spravilom ali po njem. Zanimivo je, da prisotnost gliv (plesnivosti) ni nujno znak prisotnosti mikotoksinov in obratno. Glive namreč tvorijo te toksične snovi le v določenih pogojih. Mikotoksini lahko nastanejo kjerkoli, kjer so prisotni pogoji za rast gliv, na primer v žitih – tako pred žetvijo na polju kot po njej med skladiščenjem. V obeh primerih lahko poškodbe zaradi insektov, nepravilno ravnanje in okoljski stres omogočijo glivam okužbo semen žit.
Za razliko od gliv, ki jih tvorijo, so mikotoksini nežive kemične snovi, ki jih ni mogoče uničiti. Edini znan postopek za zmanjšanje ravni aflatoksina je denimo amonizacija, ki povzroči, da jedrca postanejo črna in pridobijo vonj po amoniaku. Vendar ni dokazanih metod, ki bi hkrati nevtralizirale mikotoksin in ohranile neoporečnost kontaminiranega pridelka. Prav tako ekstremna vročina in zamrzovanje mikotoksinov ne uničita. Raziskave so pokazale, da so mikotoksini odporni proti razgradnji v prebavnem sistemu živali, kar pomeni, da se lahko prenesejo v mesne in mlečne izdelke.
Količina mikotoksina, ki je potrebna za povzročitev škodljivih učinkov pri ljudeh in živalih, se razlikuje glede na vrsto mikotoksina in lahko variira celo med posameznimi živalmi iste vrste. Stopnja tveganja, ki ga predstavljajo mikotoksini, je odvisna od ravni kontaminacije določenega pridelka ter skupne količine mikotoksinov, ki jih zaužije posamezna žival.
Deoksinivalenol - DON: znan tudi kot vomitoksin, je mikotoksin, ki ga proizvajajo glive Fusarium genus (F.graminearum). Pogoste tarče okužb so žita, kot so ječmen, pšenica, oves in koruza. DON, vključno z 3-acetil- in 15-acetil-DON, je zelo toksično molekula, ki igra ključno vlogo pri imunoloških težavah in okvarah živčnega sistema. Zaradi njihove toksičnosti so ti toksini resna grožnja za zdravje človeka in živali.
ZEARALENONE - ZON: član skupine mikotoksinov, ki jih proizvajajo glive Fusarium genus (F. graminearum). Pogoste tarče okužbo so žita, kot so ječmen, pšenica, oves in koruza. Povezan je z reproduktivnimi težavami domačih živali in občasno tudi z hiperestrogenim sindromom pri človeku. Obstajajo dokazi, da so ZON in njegovi metaboliti odgovorni za oestrogene aktivnosti pri pujsih, govedu in pri ovcah. ZON je dokazano hepatotoksičen, hematotoksičen, imunotoksičen in genotoksičen.
Aflatoksini: toksični metaboliti, ki jih proizvajajo Aspergillus (A. flavus, A. parasiticus in A. nomius). Imajo imunosupresivne, mutagene, teratogene in karcinogene učinke. Prisotni so lahko v zrnih, žitih, začimbah in drugih izdelkih, namenjenih prehrani ljudi ali živali. Aflatoksin B1 (AFB1) je najbolj toksičen in najpogosteje zaznan izmed vseh oblik aflatoksinov. Ostali tipi (B2, G1, G2) prav tako predstavljajo precejšnjo nevarnost, zlasti pri visokih koncentracijah. Živali so aflatoksinom izpostavljene z vnosom krme, ki je okužena s sevi gliv, ki te toksine proizvajajo med rastjo, žetvijo ali skladiščenjem.
Ohratoksini: skupina mikotoksinov, ki jih proizvajajo določeni sevi rodu Aspergillus (najpogosteje A. ochraceus, v 33 % primerov pa tudi A. niger) ter sevi rodu Penicillium, predvsem P. verrucosum in P. carbonarius. Ohratoksin A (OTA) je najpogostejši in najpomembnejši toksin te skupine, medtem ko sta ohratoksin B in C manj pomembna. OTA je potenten nefrotoksin in ima akutne ter kronične učinke na ledvice pri vseh testiranih sesalcih. Je tudi genotoksičen (poškoduje DNK), teratogen (poškoduje plod) in se obravnava kot možen karcinogen, saj povzroča ledvični karcinom in druga rakava obolenja pri številnih živalskih vrstah.
Vzorčenje
Mikotoksini niso enakomerno porazdeljeni v masi zrnja, ampak se pojavljajo v prostorsko definiranih vzorcih (grozdenjih). To heterogenost je pomembno upoštevati pri vzorčenju in analiziranju žita za prisotnost mikotoksinov, saj lahko en sam vzorec ne odraža nujno povprečne kontaminacije celotne mase. Heterogenost (raznolikost) v masi zrnja je prikazana na Sliki 1 (primer DON in OTA).
Slika 1: Heterogenost v masi zrnja.
(Vir: Kerry, R., Ingram, B.R., Garcia-Cela, E. and Magan, N., 2021. Investigation of the potential to reduce waste through sampling and spatial analysis of grain bulks. Biosystems Engineering 207: 92-105)
V našem laboratoriju določamo mikotoksine s hitrim testom Reveal® Q+ MAX podjetja Neogen. Gre za enostopenjski lateralni pretočni imunokromatografski test (angl. lateral flow), ki temelji na kompetitivnem imunskem testu.
Vsebnost mikotoksinov podajamo v delih na milijon (ppm) na kilogram zračno suhe snovi (ss).
Obrazec za oddajo vzorcev krme