Nasveti o prašičereji

Visoko patogeni sevi PED povzročajo vodeno drisko, bruhanje, neješčnost in hiranje pri vseh kategorijah prašičev. Smrtnost pri sesnih pujskih je lahko tudi 100 odstotna. Bolezen pri tekačih in pitancih poteka z blažjimi kliničnimi znaki, predvsem s slabšim prirastkom. Bolezen se sama omeji, če v rejo ne vključujemo novih prašičev. Leta 2014 se je visoko patogeni sev PED pojavil v Evropi in sicer v Nemčiji, Franciji in Belgiji, leta 2015 pa je bil izoliran v Sloveniji.

V Sloveniji je opisan primer v reji pitancev. Na dan naselitve je imel en pitanec močno vodeno in krvavo drisko. Poginil je isti dan. 5 pitancev je imelo blago drisko. Po štirih dneh se je pri vseh pitancih pojavila močna vodena driska, neješčnost, potrtost, hujšanje in dehidracija. Najbolj prizadeti so imeli živčne simptome-tresenje, krči, nekoordinirano gibanje in težave pri vstajanju. Klinični znaki so trajali dva tedna. V krvi vseh prašičev so našli protitelesa proti virusu PED. 21 dni po naselitvi pitanci niso imeli več driske. Smrtnost je bila manjša od 2 %.

Sum bolezni je bil potrjen z natančno epidemiološko analizo, kliničnimi preiskavami in diferencialno diagnostiko. Po načinu izbruha, poteku, kliničnih znakih, obolevnosti in smrtnosti sklepamo da gre za nizko patogeni sev virusa PED. Kljub nizki smrtnosti-manj kot 2 % je bila v reji povzročena velika gospodarska škoda. Prirast je bil zmanjšan za 16 %. Pomembno je kako je prišlo do vnosa bolezni v rejo, še pomembnejše pa kaj storiti da do vnosa sploh nebi prišlo. Za preprečevanja vnosa bolezni v rejo so ključni biovarnostni ukrepi. Med slednjimi omenjam nakup prašičev iz čim manj virov, nakup prašičev iz rej preverjeno prostih določenih patogenih mikrobov, transport prašičev z očiščenimi, razkuženimi in osušenimi prevoznimi sredstvi, dostava živali neposredno na gospodarstvo, vselitev prašičev v očiščene in razkužene hleve, ki so prazni vsaj en teden. Upoštevamo strog nadzor nad obiskovalci hleva, le ti se morajo pred vstopom preobuti in preobleči. Pred vstopom na gospodarstvo in v rejo morajo biti namaščene dezobariere, ki morajo biti ustrezno vzdrževane.

PED uvrščamo med ekonomske bolezni, zato ni navedena v Pravilniku o boleznih živali. Posledično ni predpisanih ukrepov ob pojavu bolezni .Prašičerejci so o bolezni slabo poučeni in obveščeni, zato na njo niso dovolj pozorni, posledica so velike gospodarske izgube in slabo počutje živali .

Predstavil bi vam 23 tehničnih korakov ,da PED virus nima več ekonomskega vpliva na rejo. Ukrepi za obvladanje in postopki ob izbruhu PED so sledeči:

PRVI DAN:

• Eutanazija vseh pujskov mlajših od deset dni.
• Ob prvem izbruhu vse pujske starejše od deset dni nemudoma odstavimo.
• Iz umrlih bolnih pujskov odstranimo črevesje. Ta material uporabimo za pripravo avtogene oralne vakcine za plemenke in mladice.
• Vakcino pripravimo tako, da zmeljemo celotno črevesje s vsebino vred. Pazimo, da pri mletju ne pride do sproščanja previsoke temperature, ki bi uničila virus. H golšči ne dodajamo klorirane vode, saj klor lahko uniči virus PED.

UKREPI NASLEDNJIH NEKAJ TEDNOV:

• Naslednje tri do štiri tedne eutanaziramo vse pujske ob rojstvu.
• Vse odrasle svinje vakciniramo z vakcino, ki smo jo pripravili iz črevesja obolelih pujskov in sicer 10 mililitrov oralno trikrat na tri različne dneve.
• S hitrim testom preverimo če vakcina vsebuje virus PED.
• Čez tri tedne ponovno inokuliramo svinje s črevesno golščo.
• Svinje inokuliramo s črevesno golščo vsakih šest tednov in ponovno tri tedne pred prasitvijo.

POSEGI NASLDNIH NEKAJ TEDNOV:

• Zamrznemo zadostno količino črevesja obolelih pujskov, da bo zadostovala za pripravi vakcine za vsaj 18 tednov.
• Tekače, pitance in svinje tretiramo s pripravki proti driski.  
• Svinjam sinhroniziramo estrus-posledica bolezni je moten spolni ciklus.
• Omejimo gibanje zaposlenih in menjavo opreme med oddelki, še posebej ko pričnemo z rejo pujskov.
• Za vsak oddelek posebna obutev in oblačila.
• Dezinficiramo vse poti in opremo.
• Izvajanje sistema all in /all out in reja v serijah.
• Ko pričnemo s ponovno rejo pujskov do 20.dneva pri njih ne izvajamo ničesar-niti vitaminizacije in ferumizacije.
• V prasitveni boks vstopamo le ko je nujno-škornje strogo razkužujemo.
• Kolostrum imuniziranih svinj zamrznemo za primer sekundarnega izbruha.
• Pujskov ne menjujemo med svinjami.
• Merjasec se ne sme gibati med svinjami do končanega izbruha.
• Farmo napolnimo s svinjkami v prvem tednu izbruha, da se prekužijo.
• Ko je stanje na farmi stabilno odstranimo vse kužne materiale iz gospodarstva-tudi iz zamrzovalne skrinje.
• V času sanacije moramo imeti na zalogi kolostrum prekuženih svinj. Zamrznjen kolostrum je uporaben deset tednov.
• Da zmanjšamo virusno obremenitev prizadete pujske eutanaziramo takoj po rojstvu.
• V nekaj tednih virus izgine.
• Slabotni pujski izločajo virus do 35 dni po infekciji.
• Ob striktnem izvajanju navedenih ukrepov pride farma v normalno proizvodnjo po dvajsetih tednih.
• Skupne izgube so znašale šest odstavljenih pujskov na svinjo na leto.
• Obdobje sanacije  za rejca zelo težavno in boleče.

 

Avtor: Miran Zorin