Trenutno ni aktualnih nasvetov.
Na območju KSS Ptuj smo v avgustu 2025 izvedli vzorčenje koruze z namenom spremljanja vsebnosti suhe snovi. Spremljanje še poteka, rezultati pa so pokazali jasne trende glede dozorevanja na različnih tipih tal.
Optimalna vsebnost suhe snovi za siliranje znaša med 28 % in 35 %, saj takrat dosegamo najboljše razmerje med hranilno vrednostjo, ješčnostjo in prebavljivostjo silaže. V normalnih rastnih pogojih se vsebnost suhe snovi povečuje za približno 3 % na teden, ob vročinskih valovih pa tudi do 5 % na teden. Vsebnost suhe snovi je eden najpomembnejših kazalnikov kakovosti silaže. Če je koruza preveč mokra (pod 28 % suhe snovi), obstaja večje tveganje za izpiranje hranil, povečano tvorbo kislin in slabšo stabilnost v silosu. Takšna silaža je manj okusna in jo živali slabše zauživajo. Če pa je koruza preveč suha (nad 35 % suhe snovi), jo je težje dobro pohoditi in izsilirati, zato v silosu ostane več zraka. Posledica so pregrevanje, kvarjenje in večje izgube hranil.
Optimalna vsebnost suhe snovi (28–35 %) omogoča:
Prvo vzorčenje (6. 8. 2025) se je pričelo na lažjih peščenih tleh, kjer je bilo ugotovljeno, da se je vsebnost suhe snovi gibala med 21,29 % (setev 5.5.2025, FAO 350) in 25,4 % (setev 12.4.2025, FAO 410 – bile izredno sušne razmere ter poškodbe toče). Koruze v tem vzorčenju še niso bile primerne za siliranje.
Pri drugem vzorčenju (12. in 13. 8. 2025) smo analizirali koruzo na lahkih in težjih tleh:
Koruza s peščenih tal, poškodovana od toče, je že dosegla optimalno vsebnost suhe snovi, medtem ko koruza na težjih tleh tega še ni dosegla.
Pri tretjem vzorčenju (20.8. in 21.8.2025) so analize koruze na lahkih tleh dosegle 35 % vsebnosti suhe snovi (setev 5.5.2025, FAO 350). Na težjih tleh pa so se vsebnosti suhe snovi gibale med 24,9 % (setev 17.5.2025, FAO 400) in 34,02 % (setev 22.4.2025, FAO 410). Na lahkih tleh so bile koruze že primerne za siliranje, zgodaj sejane pa so bile že preko optimalnih vsebnosti suhe snovi. Na težjih tleh vsebnost še variira v odvisnosti od datuma setve, vremenskih razmer in zrelostnega razreda hibrida. V praksi to pomeni, da lahko na isti regiji ob različnih datumih setve in različnih FAO razredih koruza doseže optimalno suho snov v razmaku več tednov, kar so pokazali tudi rezultati naših letošnjih vzorčenj.
Poleg vpliva datuma setve, vremenskih razmer, izbire hibrida, zrelostnega razreda koruze ter tipa tal na zrelost koruze vpliva tudi gnojenje. V fazi 5 do 7 listov koruza za rast porabi zelo malo dušika, zato priporočamo, da se ob setvi gnoji z manjšimi količinami dušičnih gnojil. Optimalni čas za dognojevanje koruze je v fazi 7 do 9 listov. Za dognojevanje priporočamo uporabo gnojil s počasnejšim sproščanjem dušika, kot so N GOOO, Nexur 46.. Potrebno je poudariti, da če želimo pridelati koruzo z visokim hektarskim donosom, na dozorevanje koruze ne smemo vplivati z manjšimi odmerki dušičnih gnojil, pač pa z izbiro primernega hibrida z željenim zrelostnim razredom.
V nadaljevanju objavljamo slikovni material spremljanja koruze – razvoj rastlin v različnih časovnih obdobjih, prikaz mlečne črte in primerjavo z laboratorijskimi analizami.
Dostop do rezultatov tretjega vzorčenja
Pripravila:
Ernest Plemenitaš, mag.kmet.
Gregor Kmetec, dipl.inž.agrikulture
Nazaj na seznam novic
Vsi kontakti