Paradižnik je toplotno zahtevna vrtnina, pri nas jo pridelujemo v poletnem času, skoraj na vsakem vrtu. Pridelavo paradižnika za lastno porabo imamo ponavadi bodisi na prostem ali pa v manjših rastlinjakih. Pogosto si pridelovalci paradižnik pokrijejo tudi z različnimi nadstreški. Profesionalni pridelovalci vrtnin, paradižnik v naših podnebnih razmerah, zaradi občasno prekomernih padavin, gojijo izključno v pokritih prostorih - rastlinjakih. V rastlinjakih je pridelava bolj stabilna in nismo toliko odvisni od vremena. Vendar pa se ti pridelovalci paradižnika srečujejo z raznimi drugimi težavami, ki se pojavljajo pri pridelavi v pokritih prostorih. Pojavljajo se nekatere bolezni in škodljivci značilni za pridelavo v rastlinjakih.
Pridelava na prostem: letošnje leto je bilo pridelavi paradižnika na prostem dokaj naklonjeno. Začetek sezone v maju, vremensko ni bil najbolj ugoden za presajanje sadik paradižnika, saj je bilo dalj časa deževno in hladno vreme. Posamezni pridelovalci so se odločili za nekoliko kasnejše sajenje, kar pa se je kasneje odražalo na zakasnelem štartu in nekoliko počasnejši rasti. V juniju smo se srečali že s prvimi velikimi pomanjkanji vlage. Za boljšo rast je bilo paradižnik potrebno namakati oziroma zalivati. Sušno obdobje v juniju je pripomoglo k precej dobremu zdravstvenemu stanju paradižnika vse do danes, saj do zdaj pri pridelavi na prostem ni bilo večjih težav s pojavom najnevarnejše bolezni, to je paradižnikove plesni. Ta bolezen je paradižnike na prostem v deževnih letih lahko popolnoma uničila. V začetku julija je bil zaznan velik pojav listnih uši, ki pa niso naredile večje škode. Kasneje so se začele pojavljati stenice. V posameznih nasadih paradižnika smo zaznali tudi znake pomanjkanje kalcija, ki so vidni kot rjavi madeži na spodnjem delu plodov. V tem času v nasadih najdemo tudi plodove z znaki pomanjkanja kalija. To opazimo kot svetlejše rumenkaste lise na prerezu ploda. Opažamo tudi vse več poškodb od stenic, ki se kažejo kot razbarvani rumenkasti madeži na zunanji površini posameznih plodov.
Pridelava v rastlinjakih: tržni pridelovalci paradižnika, ki ga pridelujejo v rastlinjakih, pa se pogosto soočajo z drugimi težavami, kot pri pridelavi na prostem. Pojavljajo se nekatere bolezni, značilne za pokrite prostore, kot je bakterijska in okrogla listna pegavost, siva plesen, verticilijska in fuzarijska uvelost paradižnika, paradižnikova pepelovka, žametna paradižnikova plesen in druge. Od škodljivcev povzročajo največ težav pršice, tripsi, bela mušica ali rastlinjakov ščitkar. Zelo nevarna škodljivca, ki se v zadnjih letih že ponekod pojavljata sta paradižnikov molj in paradižnikova rjasta pršica. Ta dva škodljivca lahko posevek paradižnika v rastlinjaku popolnoma uničita. Vse več je v zadnjih letih vidnih tudi poškodb od nevarne stenice imenovane marmorirana smrdljivka, kar se kaže kot rumenkaste lise na rdečih plodovih. Tudi v rastlinjakih se soočamo z znaki pomanjkanja raznih elementov, kot so kalij in kalcij. V rastlinjakih je pomembno tudi to, da ves čas skrbimo za namakanje.
Letos smo v začetku avgusta izvedli v okviru KGZ Ptuj - enota KSS Ormož že 6. DEGUSTACIJO PARADIŽNIKA. Ocenjevanje plodov paradižnika smo izvedli na Ormoški tržnici, skupaj s specialistko za zelenjadarstvo Mišo Pušenjak – KGZ Maribor. Zbrali smo 24 vzorcev različnih paradižnikov, tako od tržnih pridelovalcev kot iz pridelave na domačih vrtovih. V ocenjevanje so bili vključeni debeloplodni paradižniki - 11 sort, pelati - 2 sorti in češnjevi paradižniki -11 sort. Paradižniki so bili najrazličnejših velikosti, oblik in barv. Ocenjevanje plodov paradižnika so ocenjevali naključno mimoidoči potrošniki in kupci na tržnici ter kmetijski svetovalci. Ocenjevalo se je po ocenjevalnem listu, ki ga je izdelal Kmetijski inštitut Slovenije. Ocenili smo izgled, plodov od 1 - 4, barva plodov od 1 - 4, konsistenca oziroma trdota plodov od 1 - 4 in okus plodov od 1 - 5. Glede na zunanji in notranji izgled plodov smo ugotavljali skupaj s specialistko za zelenjadarstvo razne motnje, ki so se pojavljale tekom vegetacije, bodisi, da gre za razna pomanjkanja posameznih elementov, poškodbe od škodljivcev, pojav kakšnih bolezni, vplivi vremena, nestrokovno namakanje in drugo. Ugotavljamo, da so nekaterim potrošnikom bolj všeč slajši paradižniki, drugim pa kislejši, nekaterim mehkejši plodovi, drugim bolj čvrsti. Večino potrošnikov motijo trdi zeleni deli v notranjosti nekaterih sort in hibridov. Med ocenjevalci so bili zelo dobro sprejeti vzorci češnjevega tipa paradižnika. Ti plodovi so že na zunaj malo drugačni, saj so drobnejši, različnih barv, oblik in okusov. Ugotavljamo, da po teh paradižnikih zelo rada posega mladina, saj jih jedo tudi kot prigrizek.
Na območju Podravja je kar nekaj kmetij usmerjenih v tržno pridelavo paradižnika, ki ga pridelujejo v rastlinjakih. Pridelovalci paradižnika izbirajo sorte paradižnika po priporočilih semenarjev ter lastni presoji o kvaliteti in izgledu pridelka ter odzivih kupcev oziroma trgovcev, ki jim pridelek odkupijo. Tržni pridelovalci paradižnika, kakor tudi tržni pridelovalci sadik, se morajo zavedati, da je potrošnik tisti, ki nam največ pove o kvaliteti pridelanega paradižnika oziroma o pravilnem izboru sort. Zato so tovrstne degustacije namenjene tako pridelovalcem paradižnika, kakor tudi tistim, ki vzgajajo sadike za prodajo. V prihodnje si želimo, da bi pridelovalci in potrošniki paradižnika še naprej sodelovali pri tovrstnih prireditvah in bi skupaj ugotavljali dobre in slabe lastnosti posameznih sort. Rezultati ocenjevanja različnih sort pa bi naj bili kot pomoč pridelovalcem pri izboru posameznih sort za pridelavo plodov paradižnika oziroma pri izboru sort za vzgojo sadik za nadaljnjo pridelavo. Rezultati iz ocenjevanja paradižnika bodo objavljeni kasneje.
Pripravila: Branka Majcen, KGZ Ptuj - KSS Ormož
Nazaj na seznam novic
Vsi kontakti