KGZ Ptuj X
GO
Nasveti   ●   Sadjarstvo

Nasveti o sadjarstvu

Trenutno ni aktualnih nasvetov. 

JAVNI POZIV ZA SODELOVANJE KMETIJ V PROJEKTU »HUMUSPROJEKT – HÖGI«

Podnebne spremembe so eden največjih izzivov 21. stoletja. Prihajajo hitreje, kot smo predvidevali in posebej kmetijstvo je usodno odvisno od vremena oziroma podnebnih razmer, saj imajo temperatura zraka in tal, sončno obsevanje, zračna vlaga, količina in razporeditev padavin, pogostnost in intenzivnost vremenskih ujm odločilen vpliv na kmetijsko pridelavo.

Predvsem in zaradi zgornjih dejstev smo se lokalne akcijske skupine v Sloveniji (lokalne akcijske skupine: Bogastvo podeželja, Obsotelje in Kozjansko ter Ovtar slovenskih goric) in Avstriji (LAG Zeitkultur Oststeirisches Kernland) povezale in prijavite skupen projekt sodelovanja na podukrep 19.3. z naslovom HUMUS PROJEKT – HOGI, s katerim želimo ublažiti posledice podnebnih sprememb v kmetijstvu. V projektu kot upravičenci sodelujejo še Ökoregion Kaindorf GmbH na avstrijski strani in KGZS Zavod Ptuj, Razvojna agencija Sotla in OKP Rogaška Slatina na slovenski strani projektnega območja.

Namen projekta je dvigniti delež humusa v tleh s potencialno vezavo CO2. V Sloveniji vabimo k sodelovanju kmetije, ki so pripravljene aktivno sodelovati v projektu HUMUSPROJEKT – HÖGI. Iz območja vsakega slovenskega LAS želimo v projekt vključiti 10 kmetij, in sicer bodo prednost imele kmetije, ki se bodo prve prijavile.

Na testnih kmetijah bomo vzorčili in analizirali tla in delež humusa v njih. Analiza bo osnova za preračun dejanske vezave CO2. Kot del projektnih aktivnosti bomo poskrbeli tudi za vzpostavitev in prevod aplikacije, ki bo služila kot mednarodna baza podatkov za vsebnosti humusa v tleh na različnih lokacijah projektnega območja. Izveden bo tudi posvet Akademija Humus v Sloveniji, organizirana izobraževanja (okrogla miza), prav tako pa bomo zainteresiranim udeležencem omogočili sodelovanje na Dnevih humusa v Kaindorfu.

 

ZAKAJ SE VKLJUČITI?

Prednosti vključitve:

  • izboljšanje kmetijskih zemljišč s trajnostno obnovo biologije tal,
  • financiranje obnove humusa s prihodki od trgovanja s certifikati (na tono vezanega CO2 se izplača do 30 EUR. V povprečju se lahko doseže vezava 33 ton CO2 na hektar),
  • z ustreznim ravnanjem lahko kmetijska zemljišča absorbirajo več vode in so odpornejša na erozijo in imajo izboljšano strukturo,
  • humus ima vlogo filtra, povečana vsebnost humusa v tleh posledično zmanjšuje nevarnost onesnaževanja podtalnice,
  • s povečanjem vsebnosti humusa se lahko zmanjša poraba gnojil, kot posledica boljše vezave rastlinam dostopnih hranil,
  • pozitivni imidž: kmetovalci, ki so vključeni v projekt obnove humusa, dajejo dragocen prispevek k varstvu podnebja.

 

KAJ MORAM NAREDITI, DA POVEČAM DELEŽ HUMUSA V TLEH?

Priporočila[1]:

  • gnojenje z organskimi gnojili,  
  • zmanjšanje obdelave tal - manjša kot je intenziteta obdelave tal, manjši je vnos kisika in stabilnejši ostaja obnovljeni humus,
  • kolobarjenje - s povečanjem raznovrstnosti rastlin v kolobarju se poveča biotska pestrost, raznolikost korenin in stabilnost v mikrobiologiji,
  • celoletne ozelenitve površin.

 

POGOJI SODELOVANJA

  • Kmetovalci lahko sodelujejo v javnem pozivu in kasneje v programu s površinami oziroma poljinami večjimi od 1 hektarja, ob tem opozarjamo, da v primeru, ko je poljina večja od 5 hektarjev, je na vsakih dodatnih 5 hektarjev potreben nov vzorec (primer: na poljini velikosti 15 hektarjev so potrebni 3 vzorci).
  • Na začetku vključitve bodo vzorec vzeli sodelavci KGZS Ptuj v sodelovanju z avstrijskim strokovnjakom, v okviru začetne raziskave bo poljina vzorčena na 25 točkah tal, do globine 25 cm. Strošek  vzorčenja v višini 290 EUR/vzorec prevzame kmetovalec.
  • Dve do pet let po začetni raziskavi sledi nadaljevalna raziskava (interval določi kmetovalec). Stroške v višini 290 EUR prevzame kmetovalec, ki dobi na tono vezanega CO2 honorar za uspešnost v višini 30 EUR. 1/3 honorarja za uspešnost se zadrži in se jo izplača šele po opravljeni kontrolni raziskavi.
  • Po izplačilu honorarja za uspešnost začne teči petletni rok, znotraj katerega se mora obnovljeni humus dokazljivo ohraniti. Stroški kontrolne raziskave (290 EUR) se odtegnejo od zneska dokončnega izplačila.
  • Od začetka vključitve v program se predvideva, da kmetovalci[2] lahko dobijo povprečno okoli 1.000 EUR na hektar za obnovo humusa iz sredstev trgovanja s certifikati.  

 

ROK ZA ODDAJO PRIJAVNICE JE 26.02.2021

na mail: info@las-bogastvopodezelja.si za LAS Bogastvo podeželja ( območje občin Kidričevo, Hajdina, Ptuj, Markovci, Dornava, Juršinci, Trnovska vas in Destrnik

na mail: anita.sotla@siol.net ZA LAS Obsotelje in Kozjansko ( območje občin Kozje,Podčetrtek,RogaškaSlatina, RogatecinŠmarjepriJelšah )

na mail: rasg@rasg.si za LAS Ovtar slovenskih goric ( območje občin Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Lenart, Pesnica, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Šentilj)

 

POMEMBNE INFORMACIJE

  • Velikost poljine: minimalna velikost vstopne poljine je 1 hektar, maksimalna velikost vstopne poljine za 1 vzorec je 5 hektarjev. Na vsakih dodatnih 5 hektarjev potreben nov vzorec (primer: na poljini velikosti 15 hektarjev so potrebni 3 vzorci).
  • Vzorec zemlje na prijavljeni poljini, GERK-u se jemlje v odsotnosti kmeta.
  • Strošek za kmetijo je 290 eur/vzorec.
  • Trajanje vzpostavitve humusa in potencialnih izplačil je po izkušnjah avstrijskih kmetov od 5 do 12 let.

 

 


DODATNE INFORMACIJE

Za dodatne informacije se lahko obrnete na vodjo projekta (mag. Mojca Metličar), LAS Bogastvo podeželja, in sicer mail: info@las-bogastvopodezelja.si in na telefon 02 749 36 33 ali 051 300 419.

 

Prav tako vam je na voljo predstavnica na območju vašega LAS:

  • LAS Obsotelje  in Kozjansko, Anita Čebular (anita.sotla@siol.net ali 03 817 18 67)
  • LAS Ovtar slovenskih goric, Milojka Domajnko (rasg@rasg.si ali 059 128 773)
 

[1] Ukrepi so priporočila in ne obveza. Kmetovalcu se izplača njegov prispevek k varstvu podnebja na osnovi  izmerjene, dejanske količine vezanega CO2.

[2] Predpostavka na izkušnjah avstrijskih kmetov, prav tako so izračuni narejeni na avstrijskem primeru.

Razpisna dokumentacija:

Nazaj na seznam novic

Vsi kontakti