Bolezen modrikastega jezika (Bluetongue) povzroča virus bolezni modrikastega jezika (Bluetongue – Virus – BTV), ki ga prenašajo členonožci, predvsem krvosesne mušice Culicoides spp., ki so aktivne od aprila do decembra. Bolezen modrikastega jezika najbolj prizadene ovce. Pri govedu in kozah bolezen običajno poteka v blažji obliki, lahko tudi brez kliničnih znakov. Incidenca bolezni modrikastega jezika je povezana z aktivnostjo prenašalcev povzročitelja. BTV ostaja v okuženih živalih vezan na eritrocite infektiven več mesecev.
Klinična slika bolezni modrikastega jezika je odvisna od serotipa BTV in imunskega statusa okužene živali. Klinični znaki bolezni modrikastega jezika so povišana telesna temperatura (40 – 41 ºC, tudi do 42,5 ºC), depresija, povečana frekvenca dihanja, oteženo dihanje, sopenje, nosni izcedek (najprej bister, kasneje mukopurulenten), zasušene naslage okoli nosnic, hiperemija, kongestija in edem gobca, ustnic, obraza, očesnih vek in uhljev, ulceracije in nekroza ustne sluznice, hiperemičen, edematozen, cianotičen jezik, jezik sega iz ustne votline, čezmerno slinjenje, driska, krvavo blato. Bolezen modrikastega jezika lahko povzroči zmanjšanje ješčnosti, prežvekovanja in mlečnosti, oteženo gibanje živali in šepanje zaradi bolezenskih sprememb parkljev (vnetje svitka, pododermatitis) in miozitisa, tortikolis, motnje reprodukcije, abortuse in malformacije, komplikacije pljučnic, hiranje, telesno izčrpanost in pogin. Zelo pomembna je zgodnja diagnostika (redno spremljanje zdravstvenega stanja črede oz. tropa, klinični pregled živali, avtomatizirano zbiranje podatkov – pametne ovratnice, pedometri, bolusi, podatki AMS idr.). Pogosta so pridružena bolezenska stanja. Živali v peripartalnem obdobju (pred porodom, po porodu in začetek laktacije) in živali s predhodnimi obolenji (npr. presnovne motnje, mastitis idr.) so še posebej ogrožene in lahko zaradi okužbe z BTV pogosto tudi poginejo. Predhodna čredna problematika se zaradi okužbe z BTV poslabša.
Ker gre za virusno bolezen, specifično zdravljenje bolezni modrikastega jezika ni mogoče. Prizadetim živalim se po strokovni presoji veterinarja pomaga s podpornim zdravljenjem (NSAID, antihistaminiki, vitamin E, tekočinska terapija). Antibiotična terapija je indicirana samo, če so prisotne bakterijske okužbe.
Zaščitno cepljenje s serotip specifičnimi cepivi lahko prepreči razvoj bolezni in preprečuje prenos povzročitelja BTV. Odpornost proti okužbi z BTV oz. imunost je po ustrezno izvedenem zaščitnem cepljenju dolgotrajna. Živali morajo biti cepljene pravočasno, da se odpornost proti okužbi z BTV razvije pred začetkom sezone aktivnosti prenašalcev BTV oz. vektorjev. Glede na podatke entomološkega spremljanja aktivnosti krvosesnih mušic Culicoides spp. je to nekje do konca aprila. Dolgoročno najučinkovitejše je kombiniranje različnih preventivnih in omejevalnih ukrepov.
Ustrezna namestitev, oskrba in prehrana živali v čredah oz. tropih z boleznijo modrikastega jezika je izjemno pomembna. Preprečevati je potrebno stres, ki deluje imunosupresivno. Živali naj bodo nameščene v hlevu in ne na paši. Zagotoviti je potrebno zadostno namestitveno zmogljivost in ustrezno higieno. Priporočljivo je, da ventilatorji v hlevu ves čas obratujejo, da se prenašalcem BTV čimbolj prepreči dostop do živali. Učinkovit preventivni ukrep je uporaba repelentov (DELTANIL, BUTOX Protect, NEOPRINIL). Voda in krma morata biti higiensko in zdravstveno neoporečni. Krmni obroki morajo biti prilagojeni prehransko fiziološkim potrebam živali in klinični sliki. Zagotoviti je potrebno zlasti ustrezno oskrbo živali z vodo, energijo, minerali in vitamini (zaščitene maščobe, propilen glikol, glicerol, mineralno vitaminski dodatki – vitamin E idr., živinska sol). Zelo pomembno je, da je v obroku dovolj kakovostne vlaknine, da se prepreči razvoj acidoze. Voluminozna krma ne sme biti pregroba, ker živali takšne krme zaradi lezij v ustni votlini ne morejo zauživati. Ker je nevarnost za razvoj acidoze zaradi zmanjšanega zauživanja krme pri živalih z boleznijo modrikastega jezika večja, je priporočljivo v krmne obroke dodajati natrijev hidrogenkarbonat (soda bikarbona). Optimizacijo krmnih obrokov za črede oz. trope z boleznijo modrikastega jezika se izvede po posvetu s strokovnjakom za prehrano rejnih živali in veterinarjem.
Bolezen modrikastega jezika spada med bolezni kategorije C, za katere so predvideni neobvezni programi izkoreninjenja in za katere je v EU obvezna prijava prvih izbruhov le na območjih, ki so bila predhodno prosta te bolezni. Bolezen modrikastega jezika ni nevarna za ljudi. Meso in mleko sta varna za uživanje.
Pripravil: dr. Andrej Toplak, univ.dipl.inž.zoot., dr.vet.med.
Nazaj na seznam novic