Projekti

 

Poplave v Podravju avgust 2023

 

Kratka navodila glede posledic poplav na kmetijskih površinah in rastlinah.

Navodila povzeta po navodilih iz leta 2010, ki so bila pripravljena  s strani KGZS in ostalih institucij.

 

Slika: Poplavljene površine na Ptujskem polju avgust 2023

 

Nepožeta žita

Kar nekaj površin žit na območju našega zavoda je še nepožetih. Potem, ko bo možno opravit žetev je velika verjetnost, da pridelek nebo za uporabo, ker bo prišlo do klitja zrnja, razvoja plesni in posledično tvorbe toksinov. Potrebno bo preveriti stanje zrnja.

 

Posevki koruze

Ponekod je bila koruza poplavljena v višini le nekaj deset centimetrov, na nekaterih

območjih pa so bili poplavljeni tudi zgornji listi in storži. Marsikje je prihajalo tudi do

obsežnejšega loma rastlin zaradi deroče vode. Kmetje so ob vsej škodi, ki je nastala

zaradi poplav, pred odločitvijo kaj storiti. Predvsem gre za vprašanje ob spravilu:

-  Ali koruzo silirati ali pustiti posevek za zrnje?

- Kakšna bo kakovost pridelane silaže?

Odločitev bo v vsakem primeru potrebno sprejet potem ko bodo pogoji in zrelost za spravilo. Pri siliranju bo potrebno spodnje dele rastlin pustiti na njivi, ker so onesnaženi z naplavinami. 

Če imamo koruzo za zrnje, bo potrebno koruzo pregledovati in se odločiti za spravilo

glede na pojave plesni. To bo odvisno tudi od vremena, ki bo sedaj sledilo. V neugodnih pogojih bo priporočljivo koruzno zrnje takoj posušiti in ustrezno skladiščiti.

Za siliranja zdroba oziroma skladiščenja celega zrnja v CO2 silosih. Pri spravilu koruze iz poplavljenih površin za potrebe prašičev je težava v tem, da je bil koruzni storž izpostavljen močni vlagi in posledično se hitro razvijajo na storžu plesni. Prisotnost plesni pa posledično pomeni razvoj toksinov v siliranem zdrobu in koruznem zrnju.

Koruza je najbolj občutljiva za razvoj plesni in tvorbo toksinov v stadiju od cvetenja –

svilanja do spravila, kar pa so posevki v letošnjem letu v tej fazi. Ustrezne razmere za razvoj so temperatura, višja od 23°C in zračna vlaga čez 90%. Ti pogoji sedaj so in

zato lahko pričakujemo povečan razvoj plesni.

 

Travinje

Na poplavljenih površinah, kjer je bila voda čista, lahko pasemo ali kosimo za sveže.

Če je voda nanosila večje količine zemlje, lahko to zemljo poravnamo in posejemo

novo travno rušo. Travniki so bili ponekod poplavljeni le do višine nekaj deset centimetrov, na nekaterih območjih pa je voda prinesla naplavine na travniške površine. Sanacija teh površin je možna, ko se umakne voda in ko se tla toliko osušijo, da je možen dostop z mehanizacijo. Poseben problem predstavljajo naplavine, ki jih bo potrebno odstraniti.  To odstranjevanje je odvisno od količin in vrste naplavin. Če je bilo travinje pred  poplavo pokošeno ali popaseno in je mulja malo, niso potrebni nobeni dodatni ukrepi.

-  če je travna ruša velika in močno onesnažena z blatom in prstjo, je priporočljivo opraviti čistilno košnjo, travne ostanke pa odpeljati na kompostni kup. V primeru onesnaženja z drugim snovmi kot so fekalije, olje, nafta in podobne snovi, pa je potrebno ravnati s posebno skrbnostjo in odstraniti ostanke,

- v primeru nižje trave in manjše onesnaženosti jo je možno tudi zmulčiti in počakati, da travna ruša ponovno zraste,

- v primeru siliranja je potrebno pokošeno travno maso raztrositi in silirati dovolj

uvelo, saj se na ta način vpliv onesnaženja močno zmanjša nerada uživala.

 

Poplavljeni silosi

Kakovost krme v silosih, ki so bili poplavljeni, je slabša. Odprt silos je dovzetnejši za

gretje in plesnenje. Vnos patogenih mikrobov v silos je prav tako možen. Iz silosov, v katere je vdrla voda, odstranimo zmočeno silažo, če je to le mogoče. Če je koritasti silos poplavila voda samo do neke višine, bomo mokro silažo odstranjevali  sproti. Silaža, ki jo je zmočila onesnažena voda s fekalijami, ni uporabna za krmljenje.

 

Poplavljene bale

Čeprav mnogi mislijo, da folija bale varuje tudi proti vdoru vode, tega po izkušnjah

ne bi mogli potrditi. Poplavljene bale, ki smo jih odprli, so bile namočene tudi v

notranjosti, zato so izpostavljene kvarjenju. Del bal, ki je izpostavljen vodi po nekaj dneh ni več uporaben za prehrano živali, saj se pričnejo procesi gnitja. Delno poplavljene bale ločimo od ostalih in jih pred krmljenjem skrbno pregledamo.

 

Pašniki

Na poplavljenih površinah, kjer je bila čista voda, lahko pasemo. Če pa sumimo, da

so bile v poplavljeni vodi primešane fekalije, nafta, gnojnica, gnojevka ipd., take

površine niso primerne za pašo. Tako travo zmulčimo ali pokosimo in jo odstranimo s

pašnika, saj takšna krma ni primerna za živali. Pašnike se bo uporabilo lahko šele za

naslednji obhod.

 

Sanacija poplavljene krme

Glede krme velja, da se bodo posledice poplav pokazale še pozneje v obliki lesnivosti, oprhlosti in drugega kvarjenja. Mnogo manjša gospodarska škoda bo, če sumljivo krmo zavržemo, kot pa da z njo tvegamo, da živali zbolijo ali celo poginejo. Čim hitreje in nemudoma je potrebno iz krme odstraniti vlago. Od hitrosti sušenja je odvisno, koliko krme boste morali uničiti.

 

Blato prinešeno na površine

Obremenitev pašnikov, travnikov s koliformnimi mikroorganizmi (izvirajo iz fekalij): glede na količino padavin lahko smatramo poplavne vode kot padavinske (faktor razredčitve), zato v večini primerov naj ne bi bilo težav s koliformnimi bakterijami na pašnikih in travnikih.

 

Poljščine

Za posevke kultur na katerih stoji voda več kot 4 dni, je velika verjetnost, da bodo popolnoma uničeni in jih bo potrebno ponovno zasejati. Primeri že posejane ozelenitve v letošnjem letu.  Praviloma je na poplavljenih površinah prišlo tudi do nanosa vejevja in mulja. Za nadaljevanje kmetijske pridelave je na teh površinah predpogoj, da se jih očisti mulja, vej in druge nesnage, ki jo je prinesla voda. Površine je potrebno zravnati in vzpostaviti prvotno stanje. Ker so deroče vode marsikje odnesle zgornjo rodovitno prst, je priporočeno jeseni v zemljo zadelati večje količine dozorelega hlevskega gnoja.

 

Krompir

Z njiv pospravimo krompir potem, ko bo mogoče, da se zmanjša posledica gnitja pridelka. Namreč na poplavljenih površinah bo pričakovano povečano gnitje pridelka.  Je pa potrebno oceniti posamezne posevke krompirja glede na zrelost pridelka.

 

Buče

Pridelek buč na poplavljenih območjih je ponekod popolnoma uničen zaradi

odnašanja buč. Ostanki buč na njivah lahko hitro gnijejo, zaradi počasnega odtoka vode in osušitve površin.  Buče bo potrebno pregledati pridelek pa praviloma še ni zrel za spravilo. 

 

Vrtnine

Na poplavljenih površinah, kjer je voda prekrila posevke zelenjave, je težko ohraniti

dobro higiensko prakso, zaradi česar moramo nujno presoditi stanje v posameznem

posevku.  Samo v primeru, če vemo, da poplavna voda ne vsebuje škodljivih snovi (fekalije, naftni derivati, pesticidi idr.) in bodo vrtnine dosegle tehnološko zrelost po daljšem obdobju (po nekaj tednih ali več), vrtnin ne podorjemo in jih oskrbujemo do tehnološke zrelosti. Posebej moramo biti pozorni pri solatnicah, kapusnicah, cvetači, brokoliju, ker so praviloma neprimerni za uporbo in te verjetno bo potrebno uničiti.

 

Korenovke (korenje, pesa, zelena, koleraba, repa)

Počakamo, da se njive osušijo in zrele rastline predčasno pospravimo če so že dovolj tehnološko zreli, drugače bomo počakali. Preden jih skladiščimo, jih dobro osušimo in preberemo, ker bodo imele letos slabšo skladiščno obstojnost. Skladiščimo le zdrave pridelke. Mlajše rastline pustimo na njivi in jih le okrepimo z aminokislinami.

 

Plodovke

V posevkih plodovk je nujno izločiti vse plodove, ki so prišli v stik s poplavno vodo.

Ko se površina primerno osuši, je potrebno plodove pobrati in uničiti. Glede na

stopnjo poškodb rastlin in na preostanek rastne dobe se je potrebno odločiti ali

bomo v posevku opravili ustrezno varstvo ali bomo posevek odstranili. Pri plodovkah

zaradi že tako ozkih kolobarjev ne priporočamo zaoravanja rastlinskih ostankov.

 

Stročnice

Zrele stroke poberemo in posušimo. Zrnje fižola v nedozorelih strokih fižola

priporočamo čim prej oluščiti in zrnje porabiti sveže ali pa ga ob primerni dozorelosti

posušiti. Poplavljeno zrnje fižola bo začelo kaliti in hitro se bo lahko širila tudi fižolova

pegavost. Posušen fižol lahko shranimo v zamrzovalnikih in s tem preprečimo

kaljenje ter razvoj plesni in škodljivcev.

 

Čebulnice

V kolikor čebule in česna do poplav še nismo pospravili iz polj in vrtov, to poskušajmo

storiti takoj po krajšem obdobju suhega vremena, ko priporočamo pridelke čebulnic

izkopati in čim bolje osušiti. Zaradi povečane možnosti pojava skladiščnih bolezni je

potrebno večkratno prebiranje pridelkov.

 

Navodila posodobil

Vodja oddelka kmetijske svetovalne službe

Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot.