VIŠINA PODPORE (Celotna zaprošena vrednost) 116.416,76
LASTNA UDELEŽBA (Lastna finančna sredstva) 26.661,18
Prispevek v naravi 18.400,00
CELOTNA VREDNOST PROJEKTA 153.291,50
Vloge na presečni datum 19.11.2024
Vloga 33153-3/2025 Naše sladke ribice
(KGZS Zavod Ptuj, Ribogojnica peruš, Ribogojnica Požeg, Društvo Poetovio LXIX)
Projekt »Pridelava in predelava vodnih organizmov na območju spodnjega Podravja« s akronimom Naše sladke ribice odpira novo področje na kulinaričnem in pridelovalnem področju. V Sloveniji se pojavlja vedno več izdelkov iz sladkovodnih organizmov, ki izkazujejo visoko kvaliteto izdelkov in bi jih bilo mogoče vključiti v širšo potrošnjo in spodbuditi potrošnike k zavedanju pomena sladkovodnih rib v vsakodnevni prehrani. Vzreja vodnih organizmov je na območju precej razširjena in znana, nekoliko manj pa je razširjena potrošnja in navade potrošnikov po rednem uživanju sladkovodnih organizmov.
Izzivi oz. potrebe, ki jih s projektom naslavljamo: V Sloveniji imamo zelo dobre naravne danosti za pridelavo in posledično tudi predelavo vodnih organizmov. Na eni strani imamo ribogojce, ki po svojih zmožnostih vzrejajo ribe odličnih kakovosti, na drugi strani pa imamo potrošnike, ki so v zadnjih dveh desetletjih skoraj povsem opustili uporabo sladkovodnih rib v prehrani. Sladkovodne ribe so del naše slovenske kulture, pred desetletji so se na krožnikih v tem okolju večkrat znašli krapi, ščuke, amurji itd, danes med delno sladkovodnimi ribami prevladuje losos, sicer pa morske ribe kor so orada, brancin, oslič ter morski sadeži. Še najpogosteje se med v Sloveniji vzrejenimi ribami poslužujemo postrvi šarenke. Tako smo opustili prehrano z ostalimi sladkovodnimi ribami predvsem na račun morski organizmov, ki jih ponujajo večje trgovske verige. Velik izziv v projektu so javni zavodi, ki z zelenim javnim naročanjem lahko omogočijo svojim uporabnikom v šolah, vrtcih, domovih za ostarele in ostalih kuhinjah za uporabnike, hrano, ki je pridelana in predelana v Sloveniji, z manjšim ogljičnim odtisom od tujerodnih sladkovodnih rib, kot je losos. V praksi opažamo, da je zanimanje za sladkovodne ribe upadlo, povečalo pa se je zanimanje za morske organizme, ki jih ponujajo trgovci. S projektom želimo ozavestiti potrošnike k večji uporabi slovenskih avtohtonih sladkovodnih organizmov v vsakodnevni prehrani. Organizirali bomo izobraževanja za različne cilje skupine, jim omogočili potrošniško in strokovno senzorično ocenjevanje izdelkov in s tem posredno vplivali na kvaliteto izdelkov iz sladkovodnih organizmov, ki jih pridelujejo ribogojnice. Obuditev starih rimskih ribjih receptov je prav gotovo neraziskano, še posebej pa neizkoriščeno področje. Že v antičnem času so se sistematično ukvarjali z akvakulturo, za katere imamo dokaze in zapise. Ohranjenih je veliko ribjih receptov, ki jih lahko s strokovnjaki prilagodimo na sedanje okolje in predstavimo širšemu občinstvu. Za potrošniško in strokovno senzorično ocenjevanje so potrebna orodja, s katerimi pa trenutno ne razpolagamo in bi jih v okviru projekta želeli pripraviti, saj bi nam to omogočalo lažje senzorično ocenjevanje.
Cilji in rezultati projekta: S projektom želimo pridobiti točne hranilne vrednosti za izdelke iz sladkovodnih organizmov, ki bi jih želeli ponuditi potrošnikom. Iz pridobljenih rezultatov bomo posledično lahko ustvarili priporočila za uporabo v prehrani za različne starostne skupine. V projektu bomo s promocijskimi aktivnostmi spodbujali večjo porabo sladkovodnih rib v kulinariki. Naredili bomo analizo trga in sicer izvedli anketo med potrošniki v Sloveniji o uporabi sladkovodnih rib v vsakodnevni prehrani. V sklopu projekta želimo preko delavnic potrošniškega ocenjevanja sladkovodnih rib približati ribe in izdelke iz njih potrošnikom. Preko strokovnih senzoričnih ocenjevanj bomo proizvajalcem ribjih jedi preko končne ocene podala pomembne usmeritve kako izdelati izdelek najboljše kakovosti. Izvesti nameravamo izobraževanja za različne ciljne skupine in sicer za kmetijske svetovalce, ribogojce, kmetijska gospodarstva, javne zavode in promocijo v osnovnih šolah. S projektnimi partnerji želimo obuditi kulturno dediščino na način, da se bodo organizirale antične ribje večerje, kjer se bodo na meniju pojavljali izdelki iz sladkovodnih rib. Eden od ciljev projekta je sestaviti izbor rimskih receptov iz ribjih jedi in jih na primeren atraktiven način predstaviti. Organizacija antične rimske večerje z ribjimi jedmi v avtohtonem okolju, z gosti oblečenimi v verodostojne replike rimskih oblačil in strežba jedi v replikah rimske keramike je prav gotovo pet zvezdno doživetje, ki je unikatno v širšem prostoru. Pri navedenem projektu je zelo pomembna avtohtona oprema. Od priprave rib v namenskih kuriščih, do seta keramike (terra sigillata – najkvalitetnejša antična keramika) za postrežbo, okolja z mizami in stoli, stojnicami in baldahini, rimskim okrasjem, ter dekoracijo do profesionalne postrežbe s predstavitvijo o vseh jedeh. Celoten projekt bo trajnostno naravnan, saj z opremo, ki jo lahko večkrat uporabimo težimo k »zero waste« prireditvam. Celotna oprema in koncept dogodka se bo lahko uporabil tudi na drugih lokacijah, kar pomeni vzpostavitev mreže dogodkov in povečanje sodelovanja in obsega predstavitvene ponudbe.
Glavni učinki in pričakovane koristi za ciljne skupine: Glavni učinek projekta Naše sladke ribice je večja potrošnja in uporaba rib in izdelkov iz sladkovodnih rib med potrošniki, večji odstotek zelenih javnih naročil iz strani javnih zavodov, ki bi takšne izdelke v večji meri omogočale v prehrani v javnih zavodih. Prav tako bi s senzoričnimi in potrošniškimi ocenjevanji omogočili večjo prepoznavnost izdelkov, ter višjo kakovost izdelkov, ki jih slovenski ribogojci izdelujejo. V projektu bomo ustvarili promocijski material: knjižico o hranilnih vrednostih sladkovodnih rib, priporočila o tedenskem vnosu sladkovodnih organizmov za različne starostne skupine, o kvaliteti in pomenu uživanja izdelkov iz sladkovodnih organizmov z vključenimi recepti za vsakodnevno uporabo med potrošniki.
Inovativni vidiki projekta: Inovativnost projekta partnerji vidimo v senzoričnem in potrošniškem ocenjevanju izdelkov iz sladkovodnih organizmov. V ta namen bomo ustvarili aplikacijo za ocenjevanje ribjih izdelkov in s tem približali izdelke potrošnikom, s senzoričnimi ocenjevanji pa izboljšali kvaliteto sladkovodnih izdelkov. Izvedli bomo izobraževanja za različne ciljne skupine, tako za kmetijska gospodarstva in nosilce dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki bi lahko izdelke uporabili pri svojih produktih, kot za druge ribogojce in s tem omogočili prenos znanja med nosilci dejavnosti. Vračanje nazaj h kulinaričnem izročilu okolja iz katerega izhajamo, s čimer zmanjšamo transportne poti, uživamo svežo, lokalno pridelano hrano in s tem spodbujamo lokalno gospodarstvo.