Svetovni dan tal (World Soil Day – WSD) obeležujemo vsako leto 5. decembra. Ta dan je leta 2013 uradno razglasila Generalna skupščina Združenih narodov, pobudo pa je podprla Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) v okviru Globalnega partnerstva za tla (Global Soil Partnership – GSP).
Cilj: Ozaveščanje javnosti o izjemnem pomenu zdravih tal za človeško blaginjo, trajnostni razvoj in preživetje na Zemlji.
Pomen tal: Tla so eden naših najpomembnejših ekosistemov in neobnovljiv naravni vir, ki nudi ključne ekosistemske storitve:
- Oskrba s hrano in vodo.
- Ohranjanje biotske raznovrstnosti.
- Filtriranje in skladiščenje vode.
- Skladiščenje ogljika (boj proti podnebnim spremembam).
Izzivi: Po podatkih FAO je ena tretjina vseh tal na svetu že degradirana, ogrožajo pa jih erozija, onesnaževanje, izguba organske snovi in pozidava.
Projekt ECOBASE: Zdravje tal v Jadransko-ionski regiji
Projekt ECOBASE (Ekološke in ekonomske koristi izboljšanega zdravja tal) je pomembna regionalna pobuda, ki se osredotoča na izboljšanje zdravja tal v Jadransko-ionski regiji.
Cilj projekta: Spodbujanje trajnostnega upravljanja tal znotraj sodelujočih držav (med drugim Italija, Slovenija, Hrvaška, Grčija, Albanija).
Pristop: Projekt združuje znanstvenike, strokovnjake, kmetijske svetovalce, kmete in odločevalce pri razvoju in prenosu dobrih praks za ohranjanje in izboljšanje rodovitnosti tal.
Pomen za regijo: Z ozaveščanjem in implementacijo praktičnih rešitev ECOBASE prispeva k večji odpornosti kmetijstva na podnebne spremembe, zmanjšanju degradacije tal in krepitvi prehranske varnosti na tem območju.
Vpliv poplav na zdravje kmetijskih tal v Sloveniji
Obsežne poplave, ki so l. 2023 prizadele Slovenijo, puščajo znatne in dolgotrajne posledice na kmetijskih tleh.
1. Nanosi in erozija:
- Erozija površinskih slojev: Poplavna voda lahko odplakne rodovitno vrhnjo plast tal, kar zmanjša globino tal in poveča skeletnost (kamnitost) nove površine.
- Nanosi mulja in proda: Odlaganje grobega materiala (kamni, prod) ali, nasprotno, finega mulja lahko bistveno spremeni teksturo in sestavo tal, kar vpliva na kmetijsko pridelavo in njeno rodovitnost.
2. Spremembe lastnosti tal:
- Izpiranje hranil in sredstev za varstvo rastlin: Prekomerna količina vode povzroča izpiranje rastlinskih hranil in sredstev za varstvo rastlin, kar zahteva dodatno gnojenje in zaščito rastlin,
- Spremembe v mikrobioti: Dolgotrajnejše poplave kmetijskih tal prizadene talno mikrobioto, zlasti bakterije in mikorizne glive, ki so ključne za sprejem hranil (npr. fosforja, kalija) pri rastlinah, kar se odraža v nižjih in manj kakovostnih pridelkih.
- Onesnaženje: Obstaja nevarnost vnosa različnih onesnaževal, vključno z mineralnimi olji, težkimi kovinami in drugimi nevarnimi snovmi, ki ogrožajo zdravje tal, pridelkov in ljudi.
3. Sanacija in ukrepi:
- Primerna raba tal, stalna pokritost kmetijskih površin, dovolj širok kolobar in čim manj agresivni posegi v tla.
- Pomembno je tudi ustrezno ravnanje z nanešenim muljem in blatom, odstranjevanje večjih kosov kamenja, ravnanje površine ter izvedba dodatnih analiz tal na prisotnost nevarnih snovi.
𝘗𝘳𝘰𝘫𝘦𝘬𝘵 𝘌𝘊𝘖𝘉𝘈𝘚𝘌 𝘫𝘦 𝘴𝘰-𝘧𝘪𝘯𝘢𝘯𝘤𝘪𝘳𝘢𝘯 𝘪𝘻 𝘴𝘵𝘳𝘢𝘯𝘪 𝘌𝘷𝘳𝘰𝘱𝘴𝘬𝘦 𝘶𝘯𝘪𝘫𝘦 𝘱𝘳𝘦𝘬𝘰 𝘱𝘳𝘰𝘨𝘳𝘢𝘮𝘢 𝘐𝘯𝘵𝘦𝘳𝘳𝘦𝘨 𝘐𝘗𝘈 𝘈𝘋𝘙𝘐𝘖𝘕. 𝘡𝘢 𝘷𝘴𝘦𝘣𝘪𝘯𝘰 𝘻𝘢𝘱𝘪𝘴𝘢 𝘫𝘦 𝘰𝘥𝘨𝘰𝘷𝘰𝘳𝘦𝘯 𝘪𝘻𝘬𝘭𝘫𝘶č𝘯𝘰 𝘒𝘎𝘡 𝘗𝘵𝘶𝘫 𝘪𝘯 𝘱𝘰𝘥 𝘯𝘰𝘣𝘦𝘯𝘪𝘮𝘪 𝘱𝘰𝘨𝘰𝘫𝘪 𝘯𝘦 𝘰𝘥𝘳𝘢ž𝘢 𝘴𝘵𝘢𝘭𝘪šč𝘢 𝘌𝘷𝘳𝘰𝘱𝘴𝘬𝘦 𝘶𝘯𝘪𝘫𝘦 𝘪𝘯/𝘢𝘭𝘪 𝘰𝘳𝘨𝘢𝘯𝘰𝘷 𝘱𝘳𝘰𝘨𝘳𝘢𝘮𝘢 𝘐𝘗𝘈 𝘈𝘋𝘙𝘐𝘖𝘕.