KGZ Ptuj X
GO

Uspešno tržimo odlične izdelke naših kmetij 

»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje«

Splošne informacije o operaciji:

Akronim: TIM

Sklad: EKSRP

Vodilni partner – prijavitelj: Ljudska univerza Ormož

Partnerji: Občina Ormož, KGZS – Zavod Ptuj

Vrednost operacije: 17.538,45 €

Vrednost sofinanciranja: 13.222,95 €

Trajanje operacije: začetek 1. 3. 2018, konec 24. 1. 2019

Odločba iz dne: 16. 2. 2018

Povezava do spletne strani PRP

Povezava do spletne strani Evropske komisije namenjene EKSRP

Povzetek operacije:

Partnerstvo je prijavilo operacijo na ukrep 1.2.1: Spodbujanje partnerstev za podporo podjetništvu in kmetijstvu.

Operacija zajema:

Program zagotavlja kmetom ter zaposlenim v živilskem in gozdarskem sektorju vrsto predavanj in delavnic, predstavitev primerov dobre prakse, ki bodo prispevali k povečanju njihovih podjetniških kompetenc, dvigu dodane vrednosti pri pridelavi in trženju kmetijskih pridelkov, izdelkov in storitev dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali izdelkov domače obrti.

Sestavljen je iz treh 30-urnih tematskih sklopov, ki so namenjeni slušateljem glede na njihove interese in tudi glede na to, koliko kompetenc s posameznega področja že imajo. Odločajo se lahko med izobraževanjem s področja  dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki so neizkoriščena priložnost lokalnega okolja z veliko finančno in socialno dodano vrednostjo; usposabljanjem na področju lokalne ekološke pridelave kot neizkoriščene razvojno možnostjo in prihodnosti okolja ter krepitvijo svojih komunikacijskih kompetenc v tujem jeziku.

Poleg opisanega pa bodo za prenos znanja in primerov dobrih praks s svojimi prispevki poskrbeli trije uveljavljeni slovenski predavatelji. Udeležence bodo imeli priložnost naučiti javnega nastopanja, tržne retorike, spletanja zanimivih turističnih zgodb in ustvarjanja privlačne zunanje podobe kmetije kot podjetja.

Cilji operacije iz SLR LAS UE Ormož:

  • spodbujanje razvoja gospodarstva in kmetijstva,
  • spodbujanje varovanja okolja in ohranjanja narave,
  • izboljšanje pogojev za ranljive ciljne skupine.

Pričakovani rezultati operacije:

  • projektno partnerstvo,
  • izvedene 3 delavnice/predavanja priznanih slovenskih predavateljev,
  • izvedeni 3 sklopi predavanj in delavnic.

Aktivnosti:

7.3.2018 – Skupna tiskovna konferenca: Predstavitev projektov LAS UE Ormož, ki so bili 16. 2. 2018 potrjeni s strani Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja.

28. 3. 2018 - Prepričljiv javni nastop brez treme

31. 3. 2018 - Lokalno in ekološko pridelana hrana (delavnice - 30 ur)

4. 4. 2018 - Trendi v ruralnem turizmu doma in po svetu

14. 4. 2018 - Delavnica za male ponudnike na podeželju  

15. 10. 2018 – Angleščina za ponudnike na kmetiji (tečaj – 30 ur)

25. 10. 2018 - Dopolnilne dejavnosti na kmetiji (delavnice – 30 ur)

28. 11. 2018 – zaključna tiskovna konferenca s predstavitvijo rezultatov

 

Podrobne aktivnosti projekta so objavljene na naši Facebook strani.

Vabilo LAS

Zloženka LAS

POGAČE,GIBANICE, KRAPCI  IN ŠTRUDLI (word dokument, kliknite tukaj)

PEDELAVA MLEKA (word dokument, kliknite tukaj)

 

 

 

UVAJANJE IN OPTIMALIZACIJA PRIDELAVE SLADKORNE PESE

»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje«

Splošne informacije o operaciji:

Akronim: Pridelava sladkorne pese

Sklad: EKSRP

Vodilni partner – prijavitelj: Združenje pridelovalcev sladkorne pese Slovenije

Partnerji:

Partner 1: Zadruga Kooperativa Kristal z.o.o.

Partner 2: Nova tovarna sladkorja v izgradnji d.o.o.

Partner 3: KGZS, KGZ Ptuj, enota Ormož

Vrednost operacije: 59.035,51 EUR

Vrednost sofinanciranja: 34.824,50 EUR

Trajanje operacije: začetek 1. 7. 2018, konec 31. 12. 2029

Odločba iz dne: 16.2.2018 in 16. 1. 2019

Povezava do spletne strani PRP

Povezava do spletne strani Evropske komisije namenjene EKSRP

 

 

Povzetek operacije:

Partnerstvo je prijavilo operacijo na podukrep:  Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja podukrep M19.2, za operacijo Uvajanje in optimalizacija pridelave sladkorne pese.

Operacija zajema:

Poglavitni cilj operacije je izboljšave tehnologije pridelave sladkorne pese s tem pa tudi izboljšanje dohodkovnega položaja kmetijstva na območju LAS UE Ormož. Operacija bo s tem pripomogla tudi k odpiranju novih polnih moči na kmetijah. V operaciji bosta odprti dve delovni mesti za polovični delovni čas, ki bosta namenjeni za administrativna in strokovna dela. Delovni mesti bosta odprti za nedoločen delovni čas in se bosta med izvedbo operacije in po končani operaciji financirali iz dohodkov Zadruge Kooperativa Kristal z.o.o. Sladkorna pesa je nova (stara) poljščina katero želimo ponovno uvesti v poljedelski kolobar.

Po EU študijah (Deloite) je najbolj perspektivna poljščina, ki ima do sedaj več kot 300 uporabnih izdelkov. Ugodno vpliva na podnebne spremembe in ima velik ogljični odtis. Je tudi energetska rastlina. Uvedba pridelave sladkorne pese, izdelava aplikativnih preizkusov semen, tehnologije. Izdelava analiz, navodil, analiza tal, analiza pridelave sladkorne pese in primerjava z drugimi EU državama, kjer sladkorno peso že gojijo, organizacija delavnic, posvetov in predavanj. Izdelava tiskanega materiala kot so navodila, analize, priporočila, promocijski material in drugo. Sodelovanje na sejmu AGRA. Sladkorna pesa je najbolj primerna rastlina za krožno gospodarstvo.

 

Cilji operacije iz SLR LAS UE Ormož:

 

  • Je samooskrba s sladkorjem in uvajanje nove poljedelske poljščine z doseženimi pridelki po količini in kvaliteti, kot jih dosegajo v EU državah, kjer se sladkorna pesa tradicionalno prideluje. Uvajanje in osvojitev novih tehnoloških ukrepov v poljedelstvu. Spremljanje rezultatov pridelave, meriti, analizirati in primerno rezultatom ukrepati.
  • Končni cilj doseči približno 75 t/ha sladkorne pese, ali 12 t biološkega sladkorja po ha (in več).
  • Postopno organizirati inštitut za sladkorno peso, ki bi skrbel za kvalitetno pridelavo, zaščito in pridelavo okolju prijazno s tem da se povečuje pridelava po kvantiteti in kvaliteti.
  • Doseči trajnostno pridelavo sladkorne pese v Sloveniji za lastne potrebe.
  • Izboljšanje ekonomike za posamezne pridelovalce in regijo.

Aktivnosti:

Operacija se izvaja v dveh fazah in zajema:

Faza1:

  1. Aktivnost 1: Analiza stanja:  aktivnost  izvaja partner 2 in zajema zbiranje vzorcev sladkorne pese, ter analiza rezultatov.
  2. Aktivnost 2: Dogodki: pri aktivnosti sodelujejo vsi partnerji,  vodilni partner aktivnost vodi in financira, ostali partnerji sodelujejo in financirajo. Aktivnost zajema organizacijo delavnice, strokovnega posveta in okrogle mize.
  3. Aktivnost 3: Koordinacija: pri aktivnosti sodelujejo vsi partnerji, vodilni pri aktivnosti je vodilni partner, ki aktivnost vodi in financira, ostali partnerji sodelujejo in financirajo. Aktivnost zajema  koordinacijo med partnerji, ki  zajema  uvodni sestanek za razdelitev aktivnosti med partnerji in sestanke za izvajanje operacije. 
  4. Aktivnost 4: Pridelava pese: pri aktivnosti sodelujejo vsi partnerji, vodilni partner je partner 2. Aktivnost zajema organizacijo in pomoč pri spravilu sladkorne pese (sodelovanje pri spravilu, in transportu sladkorne pese) in organizacijo pri prodaji sladkorne pese, izdelavo logistike pri spravilu in logistike setve  sladkorne pese, sklepanje pogodb z sejalci ter nakup opreme. 
  5. Aktivnost 5: Promocija: pri aktivnosti sodelujejo vsi partnerji, vodilni partner je partner 2.  Aktivnost zajema  izdelavo promocijskega  materiala za širšo javnost, sodelovanje na sejmih, informiranje javnosti, pridelovalcev sladkorne pese, zbiranje podatkov, priprava poročil, priprava člankov za tiskane medije.
  6. Aktivnost 6: Svetovanje: pri aktivnosti sodelujejo vsi partnerji, vodilni partner je partner 3. Aktivnost zajema tehnološko svetovanje pri  pridelavi sladkorne pese.
  7. Aktivnost 7: Tehnologija pridelave: Pri aktivnosti sodelujejo vsi partnerji, vodilni partner je partner 3. Aktivnost zajema izdelavo navodil za pridelavo pese, analiza vpliva sladkorne pese na kolobar, izdelava tehnoloških navodil, ocenitev primernosti pridelave sladkorne pese za naše področje, kaj prinaša, prednosti in slabosti.

Faza 2:

  1. Aktivnost 1: Analiza stanja: V drugi fazi  sodelujejo vsi sodelujoči partnerji in  aktivnost  zajema zbiranje vzorcev sladkorne pese in anketiranje pridelovalcev sladkorne pese.
  2. Aktivnost 2: Dogodki:  pri izvedbi sodelujejo vsi sodelujoči partnerji in aktivnost zajema organizacijo delavnice, strokovnega posveta in okrogle mize.
  3. Aktivnost 3: Koordinacija: pri izvedbi sodelujejo vsi sodelujoči partnerji in zajema  sestanke med partnerji za izvedbo operacije.
  4. Aktivnost 4: Pridelava pese: pri izvedbi sodelujejo vsi sodelujoči partnerji in  zajema organizacijo in pomoč pri spravilu sladkorne pese, nabavo repromateriala, organizacijo spravila in prodaje sladkorne pese in nakup opreme.  (sejalnica za sladkorno peso).  
  5. Aktivnost 5: Promocija: pri izvedbi aktivnosti sodelujejo vsi sodelujoči partnerji, aktivnost zajema  izdelavo promocijskega  materijala, informiranje javnosti….
  6. Aktivnost 6: Svetovanje: pri izvedbi aktivnosti sodelujejo prijavitelj, partner 1 in partner 3, aktivnost zajema strokovno svetovanje pri  pridelavi sladkorne pese. 
  7. Aktivnost 7: Tehnologija pridelave: pri izvedbi aktivnosti sodelujejo vsi sodelujoči partnerji,  aktivnost zajema izdelavo navodil za pridelavo pese,  izdelava tehnoloških navodil, strokovnih navodil, ocena primernosti kulture, ekonomski vpliv sladkorne pese,…

 

Pričakovani rezultati operacije:

  • Uvedba pridelave sladkorne pese v poljedelski kolobar
  • Pridelava primerljiva s pridelavo v drugih državah
  • Podpora pri pridelovalcih v vseh fazah pridelave, strokovno svetovanje, organizacija logistike spravila, prodaje in plačila.
  • Povečati interes za pridelavo sladkorne pese
  • Povečati ekonomske učinke na kmetijah

 

________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

 

Projekt: Vzpodbujanje trajnostnega energetskega razvoja kmetijskih gospodarstev in turističnih destinacij »ENE-RAST«

 

»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje«.

 

 

                             

 

Vodilni partner:  LEA Spodnje Podravje

Ostali partnerji:  KGZS Zavod Ptuj in Visoka šola na Ptuju

Vrednost projekta:  26.810,00 EUR

Odobrena sredstva:  18.767,00 EUR

Trajanje projekta:  1.1.2019 – 31.12.2020
 

 

NAZIV AKTIVNOSTI:

VZPODBUJANJE TRAJNOSTNEGA ENERGETSKEGA RAZVOJA KMETIJSKIH GOSPODARSTEV IN TURISTIČNIH DESTINACIJ “ENE-RAST”

 

CILJI PROJEKTA:

  • Vzpodbujanje inovativnih partnerstev na področju varovanja okolja in ohranjanja narave z izboljševanjem okoljske in energetske učinkovitosti in uvajanja OVE.
  • Izvajanje aktivnosti ozaveščanja o pomenu varovanja okolja in prilagajanje na podnebne spremembe.
  • Vzdrževanje inovativnega partnerstva na področju energetskih obnov z dvigovanjem energetske učinkovitosti, uvajanjem URE in drugih energetsko učinkovitih ter inovativnih rešitev ter tehnologij.
  • V okviru projekta in z delovanjem partnerstva bomo prispevali k razvoju lokalnega gospodarstva.
  • Dolgoročno se bo povečala osveščenost glede blaženja podnebnih sprememb kar bo dodatno vodilo v nove naložbe v nove energetsko učinkovite naprave, energetsko obnovo in izrabo OVE.
  • V projekt bo aktivno vključenih vsaj 25 deležnikov, kar bomo dokazovali z listo prisotnosti.

PRIČAKOVANI REZULTATI:

Projekt ENE-RAST bo osredotočen predvsem na ruralno prebivalstvo, in sicer bo glavni poudarek na kmetijskih gospodarstvih z ali brez dopolnilne dejavnosti (npr. kmetijah – živinoreji, predelavi, proizvodnji zelenjave in cvetja v rastlinjakih, kletarstvu ipd.),  pa tudi storitvah (ponudnikih nastanitvenih kapacitet, turističnih zmogljivosti ipd.).

Projekt ENE-RAST bo potekal na območju občin Kidričevo, Hajdina, MO Ptuj, Markovci, Dornava, Juršinci, Destrnik in Trnovska vas. V projektu bodo sodelovali strokovnjaki, ki imajo na tem področju znanje, izkušnje in reference. Deležnikom v okviru projekta in tudi izven projekta bodo lahko nudili ustrezno strokovno pomoč za čim bolj učinkovito in stroškovno primerno uvajanje URE in OVE v svoja kmetijska gospodarstva, dopolnilne dejavnosti, turistične zmogljivosti pa tudi v gospodinjstva.

 

POVZETEK:

Skrb za okolje ima v današnjem času velik pomen.  Pomembna skrb je tudi področje ravnanja z energijo. Evropska unija si zaradi tega prizadeva za zmanjševanje negativnih učinkov podnebnih sprememb ter za oblikovanje skupne energetske politike. EU ima v načrtih zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, poleg tega pa se sooča z naraščajočo odvisnostjo od uvoza energije. Zaradi tega je potrebno poiskati lastne alternativne vire energije, ki bi to odvisnost zmanjšale in zagotovile stalnost in stabilnost dobave energije. Slovenija se je zavezala, da bo delovala tako, da bodo predpisi podnebno-energetskega svežnja vzpodbujali inovacije ter delovali kot instrument za nadaljnjo rast gospodarstva ob spoštovanju načel trajnostnega razvoja.

 

GLAVNE DEJAVNOSTI:

OPERACIJA ENE-RAST se nanaša na tematsko področje Varstvo okolja in ohranjanje narave, na cilj C6: Spodbujanje rabe obnovljivih virov in učinkovite rabe energije na podeželju in v urbanih območjih, ukrep U6: Prilagajanje podnebnim spremembam in krepitev inovativnih pristopov na področju upravljanja z naravnimi viri.

 ___________________________________________________________________________________________________________________________________________

   

Projekt: Prodaja proizvodov slovenskih kmetij

 

»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje«.

 

                               

 

Vodilni partner: Javne službe Ptuj d.o.o.

Partnerji: KGZS Zavod Ptuj in ZRS Bistra Ptuj

 

Trajanje operacije: 16 mesecev (zaključek operacije: 30. september 2019)

 

Okvirna vrednost operacije: 58.000 evrov

Okvirna vrednost sofinanciranja: 40.000 evrov

 

Namen projekta je prebivalcem Ptuja in okolice (območje LAS) približati ponudbo lokalne in domače pridelane hrane ter vzpostaviti nove tržne poti za izdelke lokalne ponudbe.

S projektom je potrošnikom omogočen lažji dostop do kvalitetne ponudbe domačih slovenskih kmetijskih proizvodov, kmetijskih gospodarstvom pa zagotavljanje izdelkov potrošniku izven svoje kmetije, saj pridelovalcu zmanjka časa in logistike za prodajo na tržnici oz. na zunanjih prodajnih mestih. Projekt vključuje nabavo, prevzem in prodajo kmetijskih proizvodov. Z operacijo bomo pripomogli k večji prepoznavnosti lokalne ponudbe, k skrajšanju dobavnih verig, k razbremenitvi proizvajalcev, ki jim bomo z odkupom omogočili prodajo njihovih izdelkov. Podprli bomo razvoj lokalnega okolja in razvoj podeželja ter zagotovili dodatno obliko prodaje na drobno. Večji dostop do lokalne hrane je ključnega pomena za večjo prehransko samostojnost, ohranjanje in razvoj kmetij, varovanje okolja in posledično za zdravje ljudi. Ponudba obsega prodajo različnih kmetijskih proizvodov ter se skozi leto prilagaja sezonski ponudbi.

 

Prodaja poteka pred občinsko stavbo Občine Hajdina v ponedeljek, sredo in petek, od 9. do 12. ure, in pri OŠ Grajena v torek in četrtek, od 12. do 14. ure. (V primeru slabega vremena prodaja odpade.)

 

Aktivnosti:

  • Nakup primernega vozila za prodajo in za potrebe prevoza po lokacijah.
  • Nakup tehnične opreme in materiala, potrebnega za prodajo, zagotovitev in oprema prodajnega prostora.
  • Izvedba delavnic s kmetijskimi subjekti in analiza potrošnikov.
  • Povezovanje vlagatelja in partnerjev s kmetijskimi proizvajalci.
  • Zaposlitev ene osebe za polni delovni čas na novo delovno mesto za prodajo izdelkov.
  • Izvedba promocije, informiranja in oglaševanja.
  • Odkup pridelkov in izdelkov od kmetijskih subjektov ter prodaja kmetijskih pridelkov na terenu.

 

 

Cilji:

  • Spodbujanje inovativnih pristopov za razvoj različnih oblik podjetništva ter odpiranje novih delovnih mest na podeželju in v urbanih območjih.
  • Spodbujanje povezovanja med lokalnimi razvojnimi deležniki na podeželju in v urbanih območjih.

 

Operacija je bila izvedena v okviru ukrepa M19.2 Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ki je vključen v Program razvoja podeželja 2014–2020. 

 

Sofinanciranje: Projekt delno sofinancira EU - Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja v okviru programa CLLD.

 

Vse informacije o društvu LAS najdete na spletni strani: http://www.las-bogastvopodezelja.si/

Povezava na spletno stran Evropske komisije, namenjene EKSRP: http://ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020/index_sl.htm

Povezava na spletno stran PRP: http://www.program-podezelja.si


_____________________________________________________________________________________________________________________________________________
 

 

 

PTUJSKI TROJČEK / Avtohtone stare sorte čebule, česna in fižola

 

VABILO PDF - pridelava in predelava ptujskih avtohtonih sort čebula, česna in fižola - TRNOVSKA VAS

 
 

 

Vljudno vabljeni na brezplačno predavanje in delavnico Pridelave in predelave ptujskih avtohtonih sort čebule, česna in fižola v okviru projekta Ptujski trojček.

Delavnici bosta potekali v četrtek, 25.avgusta na Destrniku v Volkmerjevem domu in v ponedeljek, 29.avgusta v Juršincih, v Gospodinjskem domu pri Kulturnem domu.

Vljudno vabljeni!

VABILO PDF JURŠINCI

VABILO PDF DESTRNIK

______________________________________________________________________________________

 

 VABILO PTUJSKI TROJČEK DELAVNICE DORNAVA

VABILO PTUJSKI TROJČEK DELAVNICE HAJDINA

»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje«

Splošne informacije o operaciji:

Akronim: Ptujski trojček

Sklad: EKSRP

Vodilni partner – prijavitelj: KGZS Zavod Ptuj

Partnerji: DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA MARKOVCI

Vrednost operacije: 21.177,64 €

Vrednost sofinanciranja: 14.061,71 €

Trajanje operacije: začetek 1. 06.2021, 31.10.2022

Odločba iz dne: 23.06.2021

Povezava do spletne strani PRP

Povezava do spletne strani Evropske komisije namenjene EKSRP

Povzetek operacije:

KGZS Zavod Ptuj prijavitelj vloge za prijavo operacije 6. JP EKSRP

Predlog operacije:

Uresničevanje ciljev strategije lokalnega razvoja na območju občin Kidričevo, Hajdina, MO Ptuj, Markovci, Dornava, Juršinci, Destrnik in trnovska vas v letu 2021-2022 – EKSRP.

Razlog za projekt ter njegovo ozadje:

Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj v sklopu svojega delovanja že vrsto let izobražuje, povezuje in se razvija v smeri napredka za javno dobro. Skrbimo za razvoj tako slovenskega podeželja kot posameznih kmetij ne glede na njihovo usmeritev in  proizvodnjo ali velikost.

 

Stopnja samooskrbe ni nizka samo na območju LAS Bogastvo podeželja, temveč tudi širše. Samooskrba je predvsem pomembna za starejšo populacijo, socialno ogrožene družine ter ostale ranljive skupine.

 

 

 

Kratek opis operacije:

Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj pri svojem delu opaža, da prebivalci območja LAS Bogastvo podeželja pridelajo na svojih vrtovih veliko zelenjave, katere pa marsikdo ne zna ustrezno predelati. S tem bi se podaljšal njen »rok uporabnosti« ter pridobilo na dodani vrednosti pridelane zelenjave. Prebivalcem namreč primanjkuje s področja predelave zelenjave ustrezno znanje ter izkušnje. V kolikor bi se jih na tem področju usposobilo in izobrazilo, bi se s tem poskrbelo tudi za njihovo samooskrbo. Stopnja samooskrbe ni nizka samo na območju LAS Bogastvo podeželja, temveč tudi širše. Samooskrba je predvsem pomembna za starejšo populacijo, socialno ogrožene družine ter ostale ranljive skupine.

 

Hkrati smo se odločili tudi, da vsem prebivalcem območja delovanja LAS Bogastvo podeželja predstavimo premalo poznane in uporabljene avtohtone sorte, kot so čebula (ptujski lük), česen (ptujski česen) in fižol (ptujski maslenec), ki izvirajo z našega območja.

 

Skupaj smo jih poimenovali PTUJSKI TROJČEK. Z možnostjo učenja in spoznavanja tako pridelave kot predelave, ga želimo povezati in približati ranljivim skupinam prebivalcev. Izbor teh treh zelenjadnic v nadaljevanju vrtnin, pod akronimom PTUJSKI TROJČEK - JEJMO LÜK, ČESEN IN FIŽOL, je izjemnega pomena za naše lokalno okolje. Zaradi pomembnosti teh, smo se tudi odločili za takšen naslov projekta.

 

Da bi prebivalcem z območja približati tehnologijo predelave avtohtonih sort čebule, česna in fižola ter povečali stopnjo samooskrbe, bomo izvedli na to temo 8 delavnic. Te bodo izvedene na različnih lokacijah v vseh osmih občinah LAS (Kidričevo, Hajdina, MO Ptuj, Markovci, Dornava, Juršinci, Destrnik in Trnovska vas).

 

 

Ostale projektne aktivnosti:

 

  • Nabava vhodnih surovin (česen, čebula, fižol);
  • Priprava in tisk 500 kosov brošur z naslovom PTUJSKI TROJČEK skupaj z listi pobarvanke;
  • Priprava in tisk 200 kosov promocijskih zloženk;
  • Vzpostavitev aktivne FB strani predelava z namenom strokovne pomoči na področju predelave zelenjadnice na kakršenkoli način ter z namenom ozaveščanja o pomenu predelave ter promocije samooskrbe.
  • Organizacija ogleda za ranljive skupine ter za udeležence delavnic v prvem letu trajanja projekta - ogled pridelave PTUJSKEGA TROJČKA na terenu
  • Organizacija in izvedba zaključne prireditve
  • Promocija delavnic in projekta.

 

 

 

 

 

 

Opredelitev vloge posameznih partnerjev v projektu:

 

Vloga našega projektnega partnerstva je povezovanje. Skupaj z društvom podeželskih žena občine Markovci bomo izvedli praktične delavnice tehnologije predelave in prikaz v kulinarični uporabi. Društvo podeželskih žena občine  Markovci bo v sklopu predstavitve brošure v času dogodka DAN ZAVODA PTUJ pripravilo tudi pogostitev v obliki priprave stare jedi na žlico: Golaž iz vseh treh surovin v projektu, PTUJSKI TROJČEK. V sodelovanju z društvom podeželskih žena občine Markovci bomo organizirali ogled za ranljive skupine ter za udeležence delavnic v prvem letu trajanja projekta ogled pridelave PTUJSKEGA TROJČKA NA TERENU.

 

V projekt bomo vključili ranljive skupine prebivalcev, to so ženske, mladi do 30 let, brezposelne osebe, socialno ogrožene družine ter starejši. Udeleženci bodo iz vseh osmih občin LAS Bogastvo podeželja. Prav tako bomo približali ptujski trojček v obliki pobarvanke najmlajši generaciji otrokom.

 

Trajanje projekta:

 

Projekt bo trajal 16 mesecev od začetka junija 2021 do konec oktobra 2022 v času rastne sezone in optimalne tehnološke zrelosti vključenih zelenjadnic v projekt PTUJSKI TROJČEK.

 

Faze projekta:

 

Projekt bomo izvedli v eni fazi.

 

Trajnost projekta:

 

Z nabavo mobilne opreme ter oblikovanim programom delavnic se bo lahko izvajalo izobraževalne delavnice s področja predelave zelenjave tudi po preteku projekta. Zraven lokalnega prebivalstva z območja LAS Bogastvo podeželja, se vidi potencial še pri izvedbi delavnic za razna društva, šole in ostale deležnike s tega območja. Mobilna oprema nam bo omogočila izvedbo delavnic na samem mestu lokalnih deležnikov. Pomeni, da se bomo še bolj približali  ljudem na podeželju. Dokler bodo ljudje imeli vrtove s svojo zelenjavo, bo obstajala potreba po takšnih delavnicah. Osebe, ki se bodo vključile v delavnice v okviru projekta, bodo lahko tudi po preteku projekta samostojno nadaljevale s predelavo zelenjave. Pričakuje se tudi realizacija registracije dopolnilne dejavnosti na kmetiji, zaposlitev kot s.p. ali kakšna druga oblika podjetništva. Prav tako pripravljena brošura ter zloženka pomenita nadaljevanje ozaveščanja in izobraževanja ljudi o predelavi zelenjave ter o pomembnosti samooskrbe še po izvedbi vseh projektnih aktivnosti.

Ciljne skupine:

Ciljne skupine, ki bomo vključili v projekt so ženske, mladi do 30 let, brezposelne osebe, socialno ogrožene družine ter starejši. Udeležili se bodo prebivalci iz vseh osmih občin LAS-a Bogastvo podeželja.

 

 

Vsebina projekta je zanimiva tudi za širšo javnost, zato bomo vključili tudi ostale prebivalce z območja LAS-a, ki niso zajeti v ranljivih skupinah. Naš cilj je prenesti znanje in ideje za oživitev in večjo uporabo ter samooskrbo s predelanimi izdelki iz PTUJSKEGA TROJČKA. Tudi mladi in otroci bodo lahko poiskali v projektu nove ideje.

 

Ciljne skupine bodo vključene v delavnice, prav tako na zaključni prireditvi kjer bo predstavljena brošura.

 

Predvideno število udeležencev na posamezno delavnico bo do 10. Skupno po izvedenih 8 delavnicah bo do 80 udeležencev.

 

Aktivnosti vlagatelja:

 

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ:

  • Izvedba 8 delavnic predelave zelenjave na območju  8 občin: Kidričevo, Hajdina, MO Ptuj, Markovci, Dornava, Juršinci, Destrnik in Trnovska vas;

 

 

  • Nabava opreme (plastična vedra, posodje, lonci, lupilci zelenjave, tehtnica, vakumirka, sterilizator nožev, ročni noži, mlinček zelenjave, rezalnik zelenjave, steklovina s pokrovi – kozarci, drobni kuhinjski pripomočki);
  • Nabava vhodnih surovin (česen, čebula, fižol);
  • Priprava in tisk 500 kosov brošur z naslovom PTUJSKI TROJČEK skupaj z listi pobarvanke;
  • Priprava in tisk 200 kosov promocijskih zloženk;
  • Vzpostavitev aktivne FB strani predelava z namenom strokovne pomoči na področju predelave zelenjadnice na kakršenkoli način ter z namenom ozaveščanja o pomenu predelave ter promocije samooskrbe.
  • Organizacija ogleda za ranljive skupine ter za udeležence delavnic v prvem letu trajanja projekta - ogled pridelave PTUJSKEGA TROJČKA na terenu
  • Organizacija in izvedba zaključne prireditve
  • Promocija delavnic in projekta

 

Aktivnosti projektnega partnerja:

 

DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA OBČINE MARKOVCI

  • Sodelovanje pri izvedbi delavnic predelave zelenjave (avtohtonih sort čebule, česna in fižola)
  • Pomoč pri promociji delavnic in projekta
  • Priprava jedi iz sestavin ptujskega trojčka na zaključnem dogodku,
  • Pomoč pri pripravi brošure in zloženke

Pomoč pri organizaciji ogleda pridelave ptujskega trojčka na terenu.

 

 

Vpliv projekta na obremenitev okolja:

 

Projekt PTUJSKI TROJČEK ne bo obremenilno vplival na okolje. Imel bo ravno nasproten pomen, s projektom bomo zelo pozitivno vplivali na zavedanje pri tistih deležnikih, ki imajo možnosti pridelave vrtnin, postati samooskrbni s svežo zelenjavo in še več, razmišljati o predelavi le-te. S tem bomo vsi skupaj doprinesli k zmanjšanemu transportu in onesnaževanju zraka zaradi dolgega prevoza in uvoza zelenjadnic iz EU in tretjih držav. Prav tako bomo s predstavitvijo starih AVTOHTONIH sort čebule, česna in fižola vzpodbudili k ohranjanju in pridelovanju ter predelovanju večjih količin. Ta namen lahko opredelimo kot trajnostno rabo lokalnih virov. Z izvedenim projektom bomo pozitivno vplivali na ohranjanje biotske pestrosti na območju delovanja LAS in širše.

 

 

Inovativnost:

Na območju LAS-a se še ni izvedel program, ki bi bil usmerjen k predelavi zelenjave, ki se pridela na našem območju in ki vključuje avtohtone sorte ter da bi prispeval k samooskrbi lokalnega prebivalstva. Ta pa je zelo pomembna za ranljive skupine tega območja. Z novim pristopom se ranljive skupine aktivira za prepoznavanje potenciala, ki jih njihovi vrtovi predstavljajo. Najprej za njihovo samooskrbo, kasneje pa tudi za možnost pridobitve vira dohodka s predelavo zelenjave. Na območju LAS Bogastvo podeželja je bil do sedaj poudarek na pridelavi in na trženju lokalno pridelane zelenjave, manjka pa zapolnitev vrzeli med njima. To pa predstavlja prav predelava zelenjave, ki pridobi na dodani vrednosti. Hkrati se v samooskrbo vključuje tudi avtohtone sorte čebule, česna in fižola, ki prispevajo k posebnosti pridobljenih končnih produktov.

 

Novost predstavlja tudi brošura, ki bo vsebovala tehnologijo predelave zelenjave skupaj z vsemi informacijami, ki jih posameznik potrebuje za predelavo ter bo prilagojena območju LAS Bogastvo podeželja (avtohtone sorte).

 

S projektom PTUJSKI TROJČEK se bo v sklopu predvidenih delavnic približala tehnologija predelave, ki je pomembna za dvig samooskrbe in potrošnje lokalno pridelanih dobrin – zelenjadnic. Zraven že uveljavljenih tehnologij predelave, kot so konzerviranje, sušenje, bomo predstavili tudi nove možnosti za predelavo in shranjevanje. Izvedli bomo tudi že zelo pozabljen način prodaje čebule in česna spletenega v vence. Skozi projekt bo nastal INOVATIVEN NOVI PRODUKT izdelek; vložen ptujski lukec (čebulček) v nalivu.

 

Podrobne aktivnosti projekta bodo objavljene na naši Facebook strani.

 

Vodja projekta: Stanislava PAŽEK, univ. dipl. inž. kmet.

Specialistka za predelavo zelenjave in poljščin pri KGZS Zavod Ptuj

 

 

_________________________________________________________________________________________________________________________________________________

 

HUMUS

Opis projekta:

Projekt Humus je plod sodelovanja med vodilnim parterjem LAS Bogastvo podeželja, LAS Ovtar slovenskih goric in LAS Obsotelje in Kozjansko ter avstrijski LAS regije Oststeiermark. Notranji partnerji so KGZS Zavod Ptuj in komunalno podjejte Rogaška slatina na slovenski strani in Ekoregija Kaindorf na avstrijski strani. Projekt je sofinanciran iz  EKSRP iz podukrepa 19.3 sodelovanje med LAS in v skupni vrednosti znaša nekaj čez 247.500 EUR, vrednost sofinanciranja pa znaša nekaj čez 190.000 EUR.  Projekt sodelovanja povezuje dve državi: Slovenijo, in Avstrijo. V okviru mednarodnega projekta želimo na inovativen način razširiti (nadgraditi) obstoječe prakse in metode za izgradnjo deleža humusa v tleh.

Namen projekta je dvigniti delež humusa v tleh s vezavo CO2 iz zraka. V Sloveniji je k sodelovanju pristopilo 28 kmetij na območju vseh treh LAS-ov z cca 230 ha obdelovalnih površin. Na vključenih testnih kmetijah smo opravili vzorčenje tal, ki jih bomo analizirali na delež humusa, s pomočjo katerega bomo nato preračunali dejansko vezavo CO2. Za informacijo 1 % povečanega Humusa v tleh predstavlja cca. 50 ton vezanega CO2 z zraka.

S tem kmetijstvo postaja ponor toplogrednih vplivov in izboljšuje stanje okolja. Na slovenski strani se bo vzpostavila aplikacija in sistem certificiranja po vzoru avstrijskih kolegov.

V sklopu projekta se je nabavil vzorčnik tal za analizo zemlje, ki je opremljen z GPS merilcem za natančen točkovni odvzem vzorcev. Poleg vzročnika se je kupila tudi ustrezna laboratorijska oprema, ki bo omogočila natančno in ustrezno analitiko humusa in bo podlaga za certificiranje.

Končni cilj in rezultat projekta, ki bo zagotavljal trajnost je vzpostavitev sistema za certificiranje. Kmetije, ki so vključene in se še bodo vključevale v sistem certificiranja humusa bodo ob uspešni vezavi tudi denarno nagrajene. Vsi skupaj se moramo zavedati, da je izgradnja humusa tek na dolge proge in da se prvi rezultati kažejo po 5 do 8 letih.