KGZ Ptuj X
GO
Nasveti   ●   Namakanje

Nasveti o namakanju

Novice - Nasveti - Poljedelstvo - petek, 30. julij 2021

Pilotni projekt vermikompostiranje

Kompostiranje je pripraven in uporaben postopek. S slednjim lahko različne organske ostanke  uspešno pretvorimo, recikliramo v kompost. Le-ta je, (kakovosten), iskano organsko gnojilo, uporabno predvsem v intenzivni proizvodnji rastlin, kot so npr. vrtnine in zelenjadnice. Kompost odlikuje visok delež organske mase (cca 75 %). Praviloma vsebuje tudi veliko rastlinskih hranil, kot so fosfor, kalij, kalcij in nenazadnje dušik. Uporaben je tudi v poljedelstvu, le da gre tam za večje količine. Pomemben vidik, poleg vsebnosti hranil je tudi, da tla bogata z organsko snovjo tudi boljše zadržujejo vlago. Ob nastopu izrazitih in ostrih sušnih obdobij v začetnem obdobju rastline praviloma še ne utrpijo takšne škode, kot na tleh z nizko stopnjo organske snovi. Presejan kompost je priporočljivo rastlinam dodati tik preden sejemo ali sadimo. Priporočena količina uporabe komposta na vrtovih je okoli 5l na m². Pri vrtičkarjih pridejo v poštev kompostniki različnih velikosti in izvedb, medtem ko večji obrati za proizvodnjo komposta potrebujejo prostor in posebno mehanizacijo, s katero kompostne kupe premešajo. S tem zagotovijo dobre pogoje za nastanek komposta. V literaturi je mogoče zaslediti, da je možno kompostirati tudi perutninski gnoj. Pri vstopnih materialih in surovinah je potrebno paziti, da v kompostno maso ne zaidejo pleveli, s semeni, kake rastline, ki so bile tretirane s pesticidi, ali kake druge primesi (lakiran ali barvan les ipd.). Pozornost je potrebno posvetiti tudi primerni vlagi v kompostnem kupu. Če v le-tem pristanejo ostanki mesa ali rib, se lahko pojavijo tudi muhe in glodavci, ki jih taka vrsta surovin pritegne z namenom poiskati si hrano.

Ena od oblik pridobivanja komposta je vermikompostiranje.

Na KGZ Ptuj z vodilnim partnerjem ZRS Bistra Ptuj sodelujemo v projektu »Vzpostavitev trajnostno rodovitne zemlje z uporabo domačega vermikomposta«. Dr. Nataša Belšak Šel je koordinatorka in vodja projekta. Sodelujočim partnerjem je predstavila zasnovo in plan izvedbe pilotnih poskusov na kmetijah KMG Manfred Jakop, KMG Primož Kelenc in KMG Zvonko Pukšič. Pri projektu sodeluje še IKEM, Inštitut za kemijo, ekologijo, meritve in analitiko d. o. o.

V sklopu projekta bomo izvedli proces vermikompostiranja na kmetiji, iz organskih odpadkov. Vermikompost bomo uporabili na treh poljskih poskusih. V sklepni fazi bo sledilo zaključno poročilo s predstavljenimi rezultati, s smernicami pridelave in uporabe vermikomposta na kmetijah, ter ekonomsko ovrednotenje.

Povzetek zasnove in plan izvedbe po dr. Belšak Šel razkriva, da je kompostiranje (mikro)biološki bio-oksidativni proces, kjer mikroorganizmi, glive in drobne živalce razgrajujejo organske odpadke in jih pretvorijo v kompost. V nasprotju z večino živinskih gnojil (ki imajo velikokrat nesorazmerno povečane deleže posameznega hranila, na trgu dostopna pa so tudi celo sterilizirana in kot takšna mikrobiološko povsem brez vrednosti) ima kakovosten kompost rastlinskega izvora idealna razmerja rastlinskih hranil, vsebuje pa tudi vsa pomembna mikrohranila. Organska snov v kompostu poskrbi za zadrževanje vode v tleh, poveča zračnost tal, je vir hranil za rastline in mikroorganizme, nudi življenjski prostor mikroorganizmom. Kompost pa je mnogo več kot samo vir hranil in organske snovi. Kompost vsebuje ogromno, predvsem koristnih mikro- in makroorganizmov, ki jih potem ob njegovi uporabi vnesemo tudi v tla. Je inokulant, z njim vrnemo MO (mikroorganizme) v naše obubožane zemlje in je hkrati hrana za te MO, ki hranijo naše rastline.

Vermikompostiranje je pridobilo svetovno pozornost v zadnjih nekaj desetletij zaradi svoje tehnične preprostosti in učinkovitosti. Vermikompostiranje je bio-oksidativen, mezofilni naravni postopek razgradnje, v katerem deževniki in mikroorganizmi (bakterije, glive in aktinomicete) v sinergiji mineralizirajo odpadne organske substrate in jih pretvorijo v organsko gnojilo bogato s hranili. Tako dobimo stabiliziran, fino strukturiran material, podoben šoti, z značilnimi fizikalno-kemijskimi lastnostmi: nizko C:N razmerje, visoka poroznost in kapaciteta zadrževanja vode, zmanjšana električna prevodnost ter nevtralen pH. Vermikompost ima več prednosti pred mineralnimi gnojili. Vsebuje večje količine hranil (P, K, Ca, Mg) in nitratov. Glavne značilnosti vermikomposta so njegove biološke lastnosti. Poleg dostopnosti hranil rastlinam vsebuje še rastne hormone in huminske kisline, ki služijo kot regulatorji rasti, zato je tudi zelo priporočljiv kot organsko gnojilo/biognojilo pri ekološkem kmetovanju. Raziskave različnih avtorjev so pokazale, da uporaba vermikomposta lahko poveča kalitev semen, vegetativno rast pridelkov in poveča donosnost brez slabega vpliva na zdravje in plodnost tal. Dodajanje vermikomposta je lahko v pomoč pri ohranjanju zdravja in rodovitnosti tal, saj z dodajanjem vermikomposta izboljšujemo fizikalne, kemijske in biološke lastnosti zemlje.

Material, ki ga želimo vermikompostirati mora iti najprej skozi fazo vročega kompostiranja. Takšen kup hitro doseže temperaturo do 55 °C ali več, zato vanj deževnikov ne naselimo takoj, temveč počakamo, da se kup v notranjosti ohladi na 35 °C ali manj, saj deževniki visokih temperatur ne preživijo. Da nastopi hladna faza kompostiranja, lahko traja tudi mesec dni. Material je šele takrat pripravljen na začetek vermikompostiranja, do takrat pa naj bo kup pokrit s črno folijo.

Za vermikompostiranje v grebenih pripravimo poseben prostor, kjer bomo pripravili greben. Neposredno na travo položimo filc oziroma trpežen tekstil, ki deluje kot zaščita pred krtom in bramorjem, ki se prehranjujeta z deževniki. Če te zaščite nimamo, nam lahko krt poje celotno kolonijo deževnikov! Naslednja plast je črna folija (uporabimo isto folijo, s katero smo imeli ta čas pokrit kup gnoja), ki zadržuje vlago in preprečuje, da bi deževniki pobegnili iz grebena. Črna folija naj bo dovolj velika, da jo nato zavihamo prek grebena in ga pokrijemo. Folija tako zadržuje vlago, ščiti deževnike pred ptiči in ustvari temno okolje, ki deževnikom ustreza.

Iz ohlajenega kupa preložimo material na pripravljen prostor v obliki grebena. Ta naj bo širok od 1 do 1,5 m in visok okoli 60 cm. Višjih grebenov ne postavljamo, saj se lahko zaradi sveže dodanega kisika, ki se je primešal s prelaganjem, temperatura v grebenu spet dvigne. Po vrhu grebena nasujemo še 3−5 cm debelo plast kavnih usedlin, ali travnega odkosa, ali fermentiranih kuhinjskih odpadkov, kar deževniki obožujejo! Za sam proces kompostiranja to ni nujno, je pa odlična spodbuda in start deževnikom.

Čisto na koncu v kup naselimo deževnike, in sicer 10−50 l deževnikov za 1 m3 materiala. Če jih imamo na začetku manj, bo trajalo malo več časa, da se namnožijo in prerazporedijo po celotnem kupu. Z ustvarjenjem ugodnega okolja njihovo razmnoževanje spodbujamo, zato bodo kup prej ali slej napolnili. Več ko jih naselimo na začetku, hitreje bodo predelali in kompostirali gnoj.

Deževniki so najbolj aktivni v toplejšem delu leta, vendar brez težav prezimijo v pokritem grebenu tudi v mrzli zimi. Greben je vseskozi pokrit s črno folijo, ob res rahlem dežju ga odkrijemo, da se kup malenkost osveži. Na dnu grebena se ne sme nabirati voda, saj deževniki niso dobri plavalci, prav tako lahko material spodaj začne gniti, kar prepoznamo po neprijetnem vonju. Idealno je, če greben postavimo na teren, ki nekoliko visi, da lahko voda iz njega odteka. Materiala v grebenu nič ne obračamo ali kakorkoli zračimo. Deževniki mešajo celotni material in svoje glistine (kakce) puščajo na vrhu grebena.

Tako na vrhu nastaja vedno bolj predelana plast, ki je nekje po 6 mesecih v zgornjem delu dovolj predelana, da začnemo nabirati vermikompost. Nabiramo ga tako, da odkrijemo folijo, počakamo nekaj minut, da se deževniki skrijejo v globino, in nato s plastičnimi ali lesenimi grabljami grabimo vrhnjo plast po celotnem grebenu na stran, na tla. Pomikamo se vzdolž grebena in grabimo postopoma, nabran material pa poberemo z lopato. Tako deževniki ob nabiranju ostanejo v grebenu, mi pa imamo nadzor nad kakovostjo materiala in še predvsem nad »slepimi potniki«. Ob grabljenju pazimo, da ne naložimo morebitnih večjih škodljivcev (bramor, strune, ličinke majskega hrošča …). Po 6 mesecih še ne bo predelan celotni material, ampak samo nekaj centimetrska zgornja plast.

Da se celoten greben dokončno predela, je potrebno nekje 18 mesecev, a če bomo čakali tako dolgo, bo deževnikom zmanjkalo (sveže) hrane in bodo umrli. Pri vermikompostiranju v grebenu izkoristimo način dvofaznega kompostiranja, pri katerem imamo v eni polovici grebena že delno predelan material, v drugi polovici pa pripravimo svež greben. Za dvofazni sistem sta na obeh straneh potrebna enotna folija in filc, ki pokrijeta oba grebena skupaj. Deževniki bodo sami zapustili prvo polovico grebena, ko bo ta predelan, začelo jim bo zmanjkovati hrane in bodo naselili drugo polovico (svežega) grebena.

V nadaljevanju sledi nekaj utrinkov s praktičnega dela projekta, na KMG Zvonko Pukšič.

  

Za izvedbo postopka smo izbrali del zemljišča ob gozdnih in nekaj sadnih drevesih, ki ga na kmetiji za čas trajanja kompostiranja ne potrebujejo preveč nujno. Prikazana sta dva osnovna organska materiala za kompost, trava in sekanci. Potrebovali smo dovolj vode, da smo material lahko primerno navlažili.