Za kakovostno siliranje koruze je najprimernejša vsebnost suhe snovi med 28 in 35 %. V tem območju dosežemo najboljše razmerje med:
V običajnih rastnih razmerah se vsebnost suhe snovi povečuje približno za 3 % na teden, ob izrazitih vročinskih valovih in sušnem stresu pa se lahko poveča tudi za 5 % na teden. Zato je v takšnih razmerah zelo pomembno redno spremljanje posevkov in pravočasna odločitev za spravilo.
Če je koruza za siliranje preveč mokra (pod približno 28 % suhe snovi), se poveča tveganje za:
Takšna silaža je pogosto manj okusna, živali jo slabše zauživajo, posledično pa lahko pride do zmanjšanja vnosa suhe snovi.
Pri preveč suhi koruzi (nad 35 % suhe snovi) pa je več težav pri:
Posledica so lahko večje izgube hranil, segrevanje silaže po odprtju ter slabša aerobna stabilnost.
Optimalna vsebnost suhe snovi omogoča:
Prvi rezultati spremljanja dozorevanja koruze potrjujejo, da je letošnja pridelava močno prizadeta zaradi neugodnih vremenskih razmer. Posevke je najprej prizadela toča, nato pa so sledili dolgotrajni vročinski valovi in izrazita suša. Trenutni vročinski val še dodatno vpliva na stanje posevkov. Posledice se kažejo predvsem v: slabši oplodnji storžev, deformiranih metlicah, manjših in slabše razvitih storžih, predčasnem sušenju listne mase, zmanjšanem nalaganju škroba v zrnje.
Na številnih lokacijah opažamo tudi pojav bulave sneti (Ustilago maydis) na storžih in steblih koruze. Okuženi storži so pogosto slabše razviti, deformirani in vsebujejo manj zrnja, kar neposredno vpliva na zmanjšanje vsebnosti škroba ter posledično nižjo energijsko vrednost koruzne silaže.
Bulava snet sama po sebi praviloma ne predstavlja večje nevarnosti za živali, vendar poškodbe rastlinskih tkiv, ki jih povzroča, predstavljajo vstopna mesta za sekundarne okužbe z drugimi glivami, med katerimi so pomembne predvsem vrste iz rodu Fusarium. Pri močno okuženih posevkih se lahko zmanjša tudi kakovost in zauživanje silaže, saj je krma manj hranilno vredna in slabše sprejemljiva za živali.
Posebno pozornost je treba nameniti času spravila. Ko bule bulave sneti dozorijo in začnejo sproščati temen prah oziroma spore, obstaja večje tveganje za onesnaženje krmne mase. Zato priporočamo, da se močno okuženih rastlin, pri katerih so bule že popolnoma razvite in se iz njih sproščajo spore, ne silira oziroma se jih pred spravilom čim bolj izloči.
Na razvoj bulave sneti vpliva več dejavnikov, predvsem poškodovanost rastlin, vremenski stres (suša, visoke temperature), občutljivost oziroma odpornost hibrida ter splošno stanje rastline. Vpliv bolezni na živali je odvisen tudi od količine okužene mase v obroku, kakovosti celotne silaže ter splošnega zdravstvenega in prehranskega statusa živali.
Pomanjkanje vode v času vegetativnega razvoja povzroča:
Posebej kritično obdobje je cvetenje koruze. Visoke temperature (nad 30 °C), pomanjkanje vode in nizka relativna zračna vlaga lahko povzročijo:
Vsak sušni dan v času cvetenja lahko pomembno zmanjša pridelek zrnja. Posledice letošnjih razmer se zato kažejo predvsem v manjšem številu zrn na storžu in nižji energijski vrednosti silaže.
V prvem spremljanju dozorevanja koruze za silažo smo povzeli rezultate laboratorijskih analiz, ki potrjujejo, da je letošnja pridelava močno zaznamovana z neugodnimi vremenskimi razmerami. Čeprav rastline navzven kažejo izrazito izsušenost, razvoj zrnja na številnih lokacijah še ne dosega običajne razvojne faze z jasno izraženo mlečno črto. Rezultati laboratorijskih analiz so kljub temu pokazali, da so nekatere njive, predvsem na lažjih in bolj sušnih tleh, že dosegle oziroma se hitro približujejo optimalni vsebnosti suhe snovi za siliranje (30–35 %). Glede na napoved nadaljnjega vročega in suhega vremena lahko pričakujemo zelo hitro povečevanje vsebnosti suhe snovi in tako bodo polja s koruzo na lahkih tleh že za silirana. Letošnja silaža bo zaradi slabše oplodnje storžev in zmanjšanega nalaganja škroba predvidoma energijsko manj kakovostna, pridelek zelene mase pa bo na številnih območjih manjši od običajnega. Pri spravilu priporočamo višje siliranje, siliranje v hladnejšem delu dneva, hitro zatesnitev silosa ter kakovostno tlačenje, saj bodo zaradi višjih temperatur pogoji za uspešno fermentacijo zahtevnejši.
Pripravil: Ernest Plemenitaš, mag.kmet.
Fotografije: Damjana Žampa Šilec, dipl.inž.agri. (UN)
Dostop do rezultatov analiz
Nazaj na seznam novic
Vsi kontakti