Kmetijska svetovalna služba Ormož
Hardek 34 g, 2270 Ormož
UKREPI NA NJIVAH PO SPRAVILU OZIMNIH ŽIT IN OLJNE OGRŠČICE
Po spravilu ozimnih žit in oljne ogrščice ter ostalih zgodnjih posevkov, je čas za setev dosevkov za zeleno gnojenje, za krmo in seveda po potrebi apnenje, zatiranje trajnih plevelov in rahljanje tal. Je tudi čas za jemanje vzorcev tal za analizo tal na površinah, kjer nam je potekla veljavnost analize tal.
Ozek kolobar, predvsem setev koruze za silažo, pridelava ozimnih žit, kjer odpeljemo slamo z njive, povzroči da imamo negativno humusno bilanco. Zato moramo nujno sejati dosevke za zeleni podor za ohranjanje humusa v tleh. Letošnja suša in vse pogostejše suše so dokaz, da se pogoji kmetovanja spreminjajo in so ukrepi za povečanje talnega humusa nujni.
Po žetvi žit lahko slamo odpeljemo z njiv ali jo pustimo na njivi in jo zadelamo v tla. Odvoz slame z njive pomeni izgubo hranil in organske mase.
Povprečen pridelek slame pri strnih žitih znaša med 3 in 5 t/ha, kar je odvisno od višine, sorte, gostote posevka in pridelka zrnja.
Hranila, ki jih vsebuje 1 tona slame:
Pri pridelku 3 t slame na ha vrnemo v tla približno 12 do 15 kg dušika; 4,5 do 6 kg fosforja in 30 do 45 kg kalija.
Slama spada med organske materiale z visoko vsebnostjo lignina in celuloze ter širokim razmerjem med ogljikom in dušikom (C : N = 80 : 1 ali več).
Njen humifikacijski koeficient znaša med 0,10 in 0,15. To pomeni, da se le 10 % do 15 % suhe snovi slame pretvori v stabilno organsko snov (humus), medtem ko preostali del 85 do 90 % mineralizira v vodo, ogljikov dioksid in osnovna mineralna hranila.
Z vnosom 1 tone slame v tla dobimo približno 100 do 150 kg trajnega humusa.
Mikroorganizmi za nemoten potek pretvorbe organske snovi v humus potrebujejo zadostno količino dušika. Ker ima slama široko razmerje C : N pride do premajhnega sproščanja dušika iz humificirane organske mase, zato mikroorganizmi, ki potrebujejo dušik za svoje preživetje, porabljajo dušik v talni raztopini, s čimer zmanjšajo količino dostopnega dušika rastlinam. Za hitrejši razkroj slame in za zmanjšanje pomanjkanja dušika, posejanim dosevkom priporočamo gnojenje z gnojevko 15 do 20 m3/ha ali z ureo 100 kg/ha.
Po žetvi žit ustvarimo idealne pogoje za vznik plevelov, ki za svojo rast potrebujejo svetlobo. Na strniščih zatiramo trajne plevele kot so slak, osat, divji sirek, gabez, pirnica in ambrozija, ki je zdravju škodljiv plevel. Za uspešno zatiranje večletnih plevelov po strnišču, je plevele po žetvi treba pustiti, da razvijejo dovolj listne mase za dobro delovanje herbicidov. Za dobro delovanje herbicidov je potrebno, da so pleveli visoki 10 - 30 cm. Plevele lahko uničujemo tudi mehansko z mulčenjem, z minimalno obdelavo tal, vendar plevele, ki se razmnožujejo z rizomi v tleh, s stroji v glavnem le razrežemo in se tako še močneje širijo. Med te plevele štejemo slak, pirnico in divji sirek, ki jih je mehanično skoraj nemogoče odstraniti z njiv. Če so se nam na njivi preveč razširili večletni koreninski pleveli, kot so pirnica, prstasti pesjak, divji sirek, slak, osat, ščavje, gabez in ostali večletni pleveli, jih najlaže uničimo z uporabo sistemičnih neselektivnih (totalnih) herbicidov na strnišču na osnovi glifosata.
Tabela 1: nekatera fitofarmacevtska sredstva za zatiranje plevelov na strniščih,
registrirana na dan 15.07.2026
Ker sredstvo že vsebuje ustrezne dodatke, se mu ne dodajajo močila ali amonsulfat.
Apnenje je temeljni agrotehnični ukrep za uravnavanje pH vrednosti tal in izboljšanje njihove rodovitnosti. Optimalna vrednost za večino njivskih kultur je rahlo kisla (pH med 6,0 in 6,5). Apnenje izboljša strukturo tal, pospešuje mikrobiološko aktivnost in omogoča rastlinam večjo dostopnost hranil.
Apnenje izvedemo na kislih tleh na osnovi analize tal.
Najprimernejši čas izvedbe apnenja je po žetvi žit, oljne ogrščice in zgodnjega krompirja. Pri izbiri apnenih gnojil se odločamo na podlagi vsebnosti CaO (kalcijevega oksida) v gnojilu, cene, frakcije in možnosti trošenja na kmetiji.
Priporočamo uporabo počasi topnih apnenih gnojil (apnene moke, mleti apnenci), ki jih lahko v isti rastni sezoni uporabimo z organskimi gnojili. Hitro topnih apnenih gnojil (gašeno apno, žgano apno) ne uporabljamo hkrati z organskimi gnojili, priporočamo jih uporabiti jeseni, organska gnojila pa spomladi.
Apnenje je lahko:
Tabela 2: Alkalnost (bazičnost) ali kislost tal glede na pH vrednost
pH vrednost
Tla
> 7,2
alkalna (bazična)
6,8 – 7,2
nevtralna
5,6 – 6,7
zmerno kisla
4,6 – 5,5
kisla
< 4,5
močno kisla
Pri nakupu apnenih gnojil so lahko vrednosti zapisane v obliki CaCO3, v tem primeru upoštevamo da je v 1 t kalcijevega karbonata (CaCO₃) teoretično 560 kg kalcijevega oksida (CaO).
Najbolj priporočljiv čas za podrahljavanje tal je pozno poleti ali jeseni, ko so tla primerno vlažna. S podrahljavanjem odpravljamo zbitost tal, ki jo povzroča težka kmetijska mehanizacija, obdelovanje tal na enaki globini, izboljšujemo drenažo tal in preprečujemo zastajanje vode, zračimo tla ter omogočamo, da korenine rastlin prodirajo globlje, kar jim omogoča boljšo dostopnost do hranil in vode.
Strniščni dosevki za zeleno gnojenje so hitrorastoče rastline, ki jih sejemo po spravilu glavnih poljščin. Izboljšujejo strukturo tal, preprečujejo izpiranje hranil, dušijo plevel in obogatijo zemljo z organsko maso ter dušikom. Kateri strniščni dosevek ali mešanico bomo izbrali, je odvisno od tega ali bomo sejali ne prezimni ali prezimni dosevek, namena ter od časa setve dosevka. Priporočena je setev dosevkov čimprej po spravilu žit, da ne izgubljamo talne vlage. Vendar na podlagi izkušenj vročih in suhih poletij priporočamo, da setev trav, detelj, deteljno in travno deteljnih mešanic opravimo v drugi polovici avgusta, ko se zmanjša nevarnost vznika in razvoja rastlin zaradi visokih temperatur in suše. Prav tako priporočamo, da setev bele gorjušice in oljne redkve opravimo v drugi polovici avgusta. Po izkušnjah je bil dosežen večji pridelek nadzemne mase pri poznejši setvi v drugi polovici avgusta, ker je pri zgodnejših setvah hitro nastopilo cvetenje in formiranje luskov.
Čim prej po žetvi priporočamo setev krmnega sirka, abesinske gizotije, ogrščice za zeleni podor, sudanske trave, ajde, prosa, zelo zgodnjih hibridov koruze, aleksandrijske detelje in neprezimnih mešanic za zeleni podor.
Križnice (Brassicaceae) bela gorjušiča, krmna ogrščica, krmna redkev, oljna redkev… so zanimive rastline za zeleni podor, ker hitro rastejo, seme je cenovno ugodno, ustvarijo veliko nadzemne in koreninske mase, imajo globoke korenine, izboljšujejo strukturo tal in učinkovito preprečujejo izpiranje hranil. Njihova slaba stran je občutljivost na škodljivce (bolhače in gosenice…).
Metuljnice (stročnice) inkarnatka, grašice, bob, krmni grah, aleksandrijska detelja, perzijska detelja…. vežejo zračni dušik in pustijo dušik v tleh naslednjemu posevku, imajo počasen začetni razvoj, zato lahko pride do težav s pleveli.
Izbrati čist posevek ali mešanico? Zaradi različnih lastnosti posameznih posevkov se vedno bolj uveljavlja setev mešanic dosevkov, ki omogočajo boljše prilagajanje rastnim pogojem, vremenskim razmeram, z njimi dosežemo tudi boljši vpliv na rodovitnost tal, saj različne vrste s koreninami prodirajo bolj ali manj globoko v tla in zato enakomerneje rahljajo ter črpajo hranila iz tal. Z mešanicami dosežemo tudi večjo varnost pridelka zelene mase in primerno pokritost tal, če zaradi vremenskih ekstremov ena vrsta slabše uspeva.
Katere rastline ali čist posevek ali mešanico bomo sejali je odvisno tudi od posameznih shem SOPO – shema za podnebje in okolje in operacij KOPOP - kmetijsko okoljskih podnebnih plačil, v katere smo vključeni.
Tabela 3: Preglednica rastlin za zeleno gnojenje
Vrsta
Čas setve
mesec
Setvena norma
v kg na ha
Globina setve
v cm
Pokrivanje tal
abesinska gizotija
6 - 9
10
1 - 2
dobro
ajda
6 - 8
50 - 80
2 - 4
zelo dobro
aleksandrijska detelja
5 - 7
25 - 30
amarant
5
srednje
bar
5 - 8
bela gorjušica
15 - 20
bob
3 - 8
150 - 200
3 - 5
detelja
7 - 9
20 - 30
facelija
4 - 8
12 - 15
grah
3 - 9
140 - 160
grahor
3 - 4
60 - 80
grašica (jara)
80 - 120
grašica (ozimna)
8 - 9
70 - 100
inkarnatka
7 - 8
ječmen (jari)
2 - 3
180 - 220
ječmen (ozimni)
9 - 10
150 - 180
krmna ogrščica (jara)
krmna ogrščica (ozimna)
12 - 18
krmna repica (jara)
10 - 20
krmna repica (ozimna)
10 - 15
krmni bob
krmni grah (jari)
krmni sirek
4 - 5
120 - 150
2,5 - 4
lan
3 - 7
70 - 120
lucerna
meliorativna redkev
8
mešanice žit (ozimna)
navadna nokota
15 - 18
oljna ogrščica (jara)
oljna ogrščica (ozimna)
oljna redkev
oljna repica
oves (jari)
130 - 170
perzijska detelja
proso
10 - 16
pšenica (jara)
190 - 210
pšenica (ozimna)
repa
2
riček
10 - 30
0,5 - 1
rjava indijska gorčica
12 - 16
rž (jara)
rž (ozimna)
9
sirek
20 - 25
soja
4 - 6
80 - 150
sončnice
soržica (jara)
soržica (ozimna)
160 - 200
sudanska trava
trave
trda pšenica (jara)
210 - 230
trda pšenica (ozimna)
tritikala (jara)
tritikala (ozimna)
180 - 200
volčji bob
300
Najprimernejši čas za odvzem vzorcev je od spravila pridelka pa do naslednjega gnojenja.
Za izvedbo kemijske analize tal bi se praviloma morali odločiti vsakih 5 let.
Praviloma odvzamemo vzorec tal za vsak GERK (grafična enota rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva). Število vzorcev tal je odvisno od kakovosti in tipa tal, načina in intenzivnosti rabe zemljišč ter strnjenosti oziroma razpršenosti zemljišč. Za vsako strnjeno območje kmetijskih zemljišč s podobnimi lastnostmi tal in z isto vrsto dejanske rabe lahko odvzamemo ter analiziramo en vzorec tal. Za strnjeno območje kmetijskih zemljišč štejemo zemljišča kmetijskega gospodarstva (GERK), ki se med seboj stikajo, oziroma jih ločujejo le linijski objekti (ceste, manjši vodotoki, mejice itn.). En vzorec tal lahko odvzamemo tudi v primeru razpršenih GERK-ov, pri čemer morajo biti tudi ta zemljišča homogena v smislu rabe tal, zgodovine gnojenja in pedoloških lastnosti tal.
Za vzorčenje potrebujemo sondo, čisto vedro, strgalo in vrečko ( polivinilasto), v katero damo vzorec.
Sliki: Sonda za jemanje talnih vzorcev
Globina vzorčenja je odvisna od vrste kmetijskih rastlin, ki na parceli rastejo. Na travnikih in pašnikih priporočamo vzorčenje do globine 6 – 10 cm, na njivah do globine ornice (okvirno 25 cm), v trajnih nasadih (sadovnjaki, vinogradi, oljčniki) pa odvzamemo vzorec iz globine 0 – 40 cm. Travno rušo ali druge primesi na mestu vzorčenja odstranimo. Pomembno je, da vzorec vzamemo iz celotne priporočene globine.
Pri samem vzorčenju tal moramo upoštevati homogenost parcele in enakomerno vzorčenje znotraj parcele. Pri izbiri odvzemnih mest se je potrebno izogibati vhodov na parcelo, razkladalnih in nakladalnih mest mineralnih gnojil, raznih deponij organskih gnojil, robov zemljišč, poti in delov zemljišč, ki se pedološko, vizualno ali na kakršen koli način razlikujejo od ostalih delov površin.
Na posameznem odvzemnem mestu sondo zapičimo v tla, zavrtimo in potegnemo ven. S strgalom postrgamo vso zemljo iz sonde v čisto vedro. Še prej na zgornjem delu odstranimo morebitne rastlinske ostanke.
Število odvzemnih mest mora biti okrog 20 - 30 po hektarju. Po končanem vzorčenju zemljo premešamo in ga damo v vrečko. Za analizo zadostuje 0,5 do 1 kg zemlje.
Po odvzemu vzorce ustrezno označimo z naslednjimi podatki:
Ob oddaji vzorca tal v laboratorij na KGZ Ptuj priložimo izpolnjen obrazec KLAB2011 Potrdilo o sprejemu vzorcev tal, ki ga najdete na spletni strani KGZ Ptuj ali pa dobite pri svojem kmetijskem svetovalcu. Tako opremljene vzorce dostavite osebno v laboratorij ali jih pustite na najbližji enoti kmetijske svetovalne službe, da jih kmetijski svetovalci dostavijo v laboratorij.
Pripravil: Ivan Puklavec, KGZS, KGZ Ptuj, julij 2026
Viri:
Nazaj na seznam novic
Vsi kontakti