V preteklem obdobju je prišlo na Slovaškem in Madžarskem do izbruhov slinavke in parkljevke, kar predstavlja tudi za slovensko živinorejo veliko nevarnost vnosa bolezni.
Slinavka in parkljevka je zelo nalezljiva virusna bolezen goveda, bivolov, prašičev, koz, ovac in drugih parkljastih živali. Ne gre za bolezen, ki bi bila prenosljiva in nevarna za ljudi, to so zelo redki primeri. Bolezen pa povzroča veliko gospodarsko škodo v živinoreji. Preventivno cepljenje je v Evropski uniji prepovedano. Okuženih živali se ne zdravi. Vse parkljarje v okuženem obratu je treba usmrtiti.
Bolezen se lahko pojavlja od blage, neizrazite do zelo hude oblike, pri čemer se klinični znaki razlikujejo glede na sev virusa, izpostavljenost, starost in pasmo živali, vrsto gostitelja in stopnjo imunosti gostitelja.
Splošni simptomi pri vseh prizadetih živalskih vrstah so vezikli ali mehurčki (afte) v predelu ust, na vimenu in na parkljih, povišana telesna temperatura (od 40 do 42 °C), bolečine, apatija, izguba teka, ohromelost in zmanjšanje mlečnosti. Obolevnost lahko doseže 100 %. Pogin odraslih živali je običajno nizek (od enega do petih odstotkov), pri mladih teletih, jagnjetih in pujskih pa je lahko 20 % ali več.
Za hitro preprečevanje širjenja bolezni je ključna učinkovitost sistemov za zgodnje odkrivanje bolezni in opozarjanje (ozaveščenost, pasivni nadzor, prijava suma) ter izvajanje učinkovitega nadzora, vključno z nadzorom prometa živali in proizvodov.
Pomembno je, da se izvaja informiranje in izobraževanja rejcev o boleznih živali in prijavljanju kakršnihkoli sprememb pri živalih veterinarjem. Gre za obvezno prijavljava bolezen, kar rejcu nalaga nalogo, da sum prijavijo veterinarski službi, da se lahko preveri sum na terenu.
V skladu s 46. in 47. členom Zakona o veterinarstvu pripada imetniku živali odškodnina za pokončane ali zaklane živali ter uničene predmete oziroma surovine zaradi uresničevanja ukrepov za zatiranje določenih bolezni živali. Odškodnina mora biti izplačana v čim krajšem možnem času in se določi po tržni vrednosti živali, predmetov oziroma surovin.
Imetniki živali morajo biti pozorni na splošne ukrepe biovarnosti, kot so čista oblačila v hlevu, karantena, čiščenje in razkuževanje prevoznih sredstev, preprečevanje dostopa v hlev zunanjim osebam in drugo. Preprečiti je treba vnos virusa prek okuženih živali (okužene živali izločajo virus, še preden se pojavijo prvi simptomi) ali okuženih predmetov.
Prenos bolezni;
Celotna živinoreja v Sloveniji je v resni preizkušnji. Nevarnost je velika, zato je potrebno sprejeti ukrepe, ki bodo omejili tveganje za prenos slinavke in parkljevke. Treba je upoštevati vse biovarnostne ukrepe, s čimer lahko preprečimo vnos bolezni.
O nevarnosti vnosa virusa slinavke in parkljevke v slovensko živinorejo so razpravljali na strokovnih odborih v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Glede na stanje v Evropi so strokovni odbori sprejeli naslednje sklepe, ki so namenjeni zaščiti domače živinoreje.
Sklep 1: Člani Strokovnih odborov Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije pozivajo MKGP, UVHVVR, in ostale pristojne institucije, da poostrijo nadzor nad vsemi mejnimi prehodi v RS. Glede na bližino izbruhov bolezni slinavke in parkljevke se v RS določijo vstopno izstopne točke (mejni prehodi) na katerih je dovoljen prehod in tranzit živali, ki so dovzetne za bolezen slinavke in parkljevke. Na omenjenih mejnih prehodih UVHVVR oz pristojne službe izvajajo 100% nadzor nad prehodom. Vstop v Republiko Slovenijo za vsa cestna vozila namenjena prevozu dovzetnih živali ali njihovih proizvodov in so bila v tranzitu skozi ozemlje Madžarske ali Slovaške, je dovoljen šele po dezinfekciji vozila, ki mora biti opravljen ob vstopu v Republiko Slovenijo. O dezinfekciji se izda potrdilo, ki ga mora izvajalec prevoza ob morebiti nadaljnji notranji kontroli predloži na zahtevo uradne osebe. Na ostalih mejnih prehodih naj bo prehod živali prepovedan.
Sklep 2: Člani Strokovnih odborov Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije predlagajo, da se na vseh kmetijskih gospodarstvih, ki so uvozile v RS iz drugih držav živali dovzetne za pojav bolezni slinavke in parkljevke prepove kakršnekoli premike živali za čas 21 dni (inkubacijska doba).
Sklep 3: Člani Strokovnih odborov Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije predlagajo, da UVHVVR pri vseh prevoznikih živali izvaja nadzor nad izpolnjevanjem zakonodaje s področja prevoza živali in izpolnjevanjem biovarnostnih ukrepov.
Sklep 4: Člani Strokovnih odborov Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije predlagajo, da se v nacionalne pravne akte dodajo dopolnila, ki ščitijo tradicionalno obliko slovenske živinoreje (po zgledu Avstrije).
Sklep 5: Člani Strokovnih odborov Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije predlagajo, da pristojne institucije prepovejo lov in lovni turizem v državah članicah in v tujini kjer je prisotna bolezen slinavke in parkljevke, saj to predstavlja veliko tveganje za vnos bolezni v RS.
Sklep 6: Rejske organizacije za prašiče, drobnico in govedo naj do preklica ustavijo aktivnosti sodelovanja z rejčevimi živalmi na sejmih, razstavah in ob podobnih dogodkih.
Vsak živinorejec in tudi strokovne službe se moramo s svojim ravnanjem prilagoditi preventivnim ukrepom in izpolnjevanju biovarnostnim ukrepom za preprečitev vnosa slinavke in parkljevke v naše reje. Na ta način bomo preprečili veliko gospodarsko škodo, ki bi jo lahko bolezen povzročila tako posameznemu rejcu kot celotni živinoreji. Želimo si, da nebi prišlo do okužbe in da bi ohranili slovensko živinorejo.
Podrobni načrt ukrepov zaščite je objavljen na internetni strani Uprave za varno hrano, ki je prav da si ga pregledamo in da se zavedamo nevarnosti, ki preti naši živinoreji.
Načrt ukrepov SIP na spletni strani UVHVVR: https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/UVHVVR/Bolezni-zivali/Nacrti-ukrepov/novi-nacrti-2024/SIP_21-1-2025.pdf
KGZS Zavod Ptuj
Vodja oddelka Kmetijske svetovalne službe
Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot.
Nazaj na seznam novic
Vsi kontakti