KGZ Ptuj X
GO

Novice

Novice - Nasveti - Poljedelstvo - Govedoreja - Prašičereja - sreda, 22. september 2021

Konzerviranje svežega koruznega zdroba

Na slovenskih njivah posebej na živinorejskih kmetijah prevladuje koruza kot osnovna krmna rastlina. Na govedorejskih predvsem za silažo cele rastline, na prašičerejskih pa pridelava zrnja. Najbolj pogost način konzerviranja svežega zrnja je siliranje koruznega zdroba. Na večjih kmetijah pa tudi konzerviranje svežega zrnja v zrakotesnih silosih, ko zagotavljamo stalno pokritost zrnja s CO2 plinom. V sestavku bom dal poudarek siliranju koruznega zdroba.

Leto 2021 je v pridelavi koruze nekoliko posebno leto. Pozni setvi so sledile hladne vremenske razmere v mesecu maju in začetku junija, nato vročinski val s pomanjkanjem padavin. Rastline koruze so zaradi razmer hitro prešle v fazo nastavitve klasa in cvetenja, kar vse se odraža na manjši količini pridelka. Ekstremna vremenska nihanja odražajo klimatske spremembe posledice pa so vidne na rastlinah. Pogoji pa se letno zelo spreminjajo.

Osnovni pogoj za siliranje je, da zagotovimo dovolj lahko topnih sladkorjev za pretvorbo v mlečno kislino, ki služi kot konzervans krme. Pri koruznem zrnju je lahko topnih sladkorjev dovolj za postopek konzerviranja. V osnovi koruzno zrnje zdrobimo in shranimo v razne oblike silosov. Optimalen čas spravila zrnja je takrat, ko se prekine dotok hranil iz storža v zrno, kar opazimo s formiranim črnim slojem na korenu zrna. Optimalna vlažnost zrnja za siliranje je od 30 do 35 % vlage. Suhe silaže zrnja so bolj podvržene naknadni fermentaciji, plesnenju in gretju odprtih silaž. Vlažne silaže so povezane z večjimi izgubami hranilnih snovi ter slabšo ješčnostjo živali, zaradi višjega deleža maslene kisline.

Pri mletju moramo biti pozorni na  debelino in kvaliteto mletja zrnja. Primerna debelina mletja je pomembna za boljše tlačenje v silosu in pozneje za prebavljivost in izkoristek krme v prebavnem traktu živali. Željeno kvaliteto dosežemo, če je od 65 do 76 % delcev debeline do 2 mm. Uporaba sodobnih mlinov večjih kapacitet nam zagotavljajo tudi kvaliteto mletja.

Pred samim polnjenjem silosov  je potrebno pozornost nameniti čistoči sten in poda. Stene silosov morajo biti očiščene in odstranjeni ostanki prejšnje silaže, ki so praviloma tudi gojišče plesni. 

Dimenzije silosov moramo prilagoditi številu živali, da zagotovimo minimalno 5 cm dnevnega odvzema silaže v hladnem obdobju leta in vsaj 10 cm v toplem obdobju leta. Gre za preprečevanje naknadne fermentacije in razvoje plesni, ki se odraža v končni fazi s prisotnimi mikotoksini. Na 1 m2 površine silosa predstavlja odvzem 10 cm silaže okrog 100 kg siliranega zdroba in temu primerno moramo uskladiti velikost silosa glede na številom živali.

Ob polnjenju sproti opravljamo dobro tlačenje koruznega zdroba in nato v čim krajšem času silos zrakotesno pokrijemo. Za pokrivanje silosov lahko uporabljajmo več slojev folije, ki morajo biti odporne na ultravijolične žarke. Pri koritastih silosih namestimo najprej stensko folijo, s katero pokrijemo del silosa ob steni. Nato prekrijemo s pod-folijo, ki je lahko zelo tanka 40 - 50 μm. Tanjša folija se lepo prilagodi vrhnji plasti koruznega zdroba, da ne ostane nad zdrobom zrak. Na vrhu prekrijemo z debelejšo folijo debeline 200 μm.

Za dodatno zaščito lahko namestimo še trajno folijo ali zasipljemo z mivko, da zaščitimo pred poškodbami folije s strani ptičev ali glodalcev. Ob stenah dodatno obtežimo z vrečami manjšega premera, napolnjenimi s peskom ali mivko. Preprečiti moramo zatekanje vode ob stenah. Odpadne pnevmatike niso najbolj primerni način obtežitve.

Pri stolpnih silosih prihaja do polzenja vlage v spodnje plasti silaž. Zato je silaža  v spodnjih plasteh prevlažna in jo živali nerade konzumirajo, v zgornjih plasteh pa je presuha in bolj podvržena naknadnim fermentacijam in plesnenju. Zato je priporočljivo namestiti po plasteh  folijo, ki preprečuje vertikalno polzenje vlage v silaži. Za primer na vsak meter višine silirane mase namestimo prečno folijo.

Potrebna prostornina silosa za spravilo koruznega zrnja iz 1 ha koruze pri pridelku okrog 10 t/ha je 11m3 prostornine silosa. 

Primerno konzerviran koruzni zdrob dosežemo v 5 tednih, ko postane silaža stabilna in obstojna. Mlečnokislinske bakterije pretvarjajo sladkorje v mlečno kislino, ki konzervira zdrob in preprečuje kvarjenje silaže. Konzerviranje koruznega zdroba ob primerni vlagi okrog 30 % se odraža na vonju in okusu. Optimalno siliran koruzni zdrob nima neprijetnega vonja in okusa, ker je mlečna kislina brez vonja in okusa. V mokrih silažah se tvorijo večje količine maslene kisline, ki je neprijetnega vonja in okusa, kar se odraža v neprijetnih vonjavah. Silaže s vsebnostjo vlage okrog 25 % so bolj suhe, zaradi tega moramo vso pozornost nameniti dovolj velikem dnevnem odvzemu silaže, da ne prihaja do naknadne fermentacije, razvoja kvasovk in plesnenju. Plesnive silaže so povezane z razvojem mikotoksinov, ki nam povzročajo težave pri plodnosti in zdravju živali.

Smo v času spravila letošnjega pridelka koruznega zdroba. Za vse, ki boste sveži koruzni zdrob silirali je zelo pomembno, da silirate ob primerni sušini oziroma vlažnosti zrnja in da poskrbite tudi ostale pogoje, ki vplivajo na kvaliteto silaže. Cilj je, da ne prihaja do kvarjenja in nepotrebnih izgub koruznega zdroba. Kvalitetna silaža koruznega zdroba pa je lahko na prašičerejskih kmetijah osnovna krma za vse kategorije prašičev. Vedno pogosteje pa silirajo koruzni zdrob tudi na govedorejskih kmetijah, kot dopolnilno energetsko krmo.

KGZS Zavod Ptuj

Kmetijska svetovalna služba

Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot.

Nazaj na seznam novic