Tretje vzorčenje koruze za silažo na območju KSS Ptuj je bilo izvedeno 18. 8. 2026. Rezultati kažejo, da so koruze, posejane v mesecu aprilu, v večini primerov že dosegle optimalno območje sušine za siliranje, zato se pričakuje, da bodo primerne za siliranje v naslednjem tednu. Pri kasneje posejanih koruzah se optimalna sušina pričakuje približno teden dni kasneje. V zadnjem tednu so koruze v povprečju pridobile približno 4–5 odstotnih točk sušine, kar ponovno potrjuje, kako hitro lahko v trenutnih vremenskih razmerah napreduje zorenje in sušenje koruze. Zato je v tem obdobju pomembno redno spremljanje sušine in ne zgolj vizualna ocena posevka. Še vedno so prisotne koruze, ki na pogled delujejo močno presušene oziroma zaradi sušnega stresa že imajo izrazito porjavelo listno maso, vendar pri njih koruzni storži še ne kažejo značilne mlečne oziroma škrobne črte. V primerjavi s prejšnjim vzorčenjem se je razvoj zrn izboljšal, pri nekaterih posevkih pa je sušina že dosegla približno 30 %. Pri takšnih posevkih je zato treba pri odločitvi za siliranje upoštevati dejansko sušino celotne rastline in razvoj zrna, saj zunanja osušenost rastline sama po sebi še ne pomeni, da je koruza dosegla optimalno fazo za siliranje. Pri koruzi prizadeti od suše lahko pride do prezgodnjega odmiranja listov in krajšega obdobja polnjenja zrn, zato je lahko tudi razvoj storža oziroma akumulacija škroba počasnejša.
Letošnje razmere tako ponovno jasno kažejo vpliv vremenskih pogojev na dinamiko dozorevanja koruze. Posevki, ki so ostali zeleni in so imeli ugodnejše pogoje za nadaljevanje fotosinteze, sedaj hitreje napredujejo v sušini, medtem ko so močno sušno prizadeti posevki lahko vizualno zelo suhi, vendar razvoj zrn zaostaja. Tudi strokovne smernice pri sušno prizadeti koruzi priporočajo, da se pri določanju časa siliranja ne zanašamo samo na videz rastlin, ampak spremljamo vsebnost sušine in razvoj zrna. V prihodnjem tednu bomo zato nadaljevali spremljanje in ponovno vzorčenje preostalih posevkov. Napovedano je poslabšanje vremena, zato bo v primeru močnejših padavin treba s spravilom počakati, da se tla ustrezno osušijo in utrdijo. Šele nato je priporočljivo nadaljevati spravilo, saj lahko vožnja in delo na premokrih tleh povečata onesnaženje silažne mase z zemljo. Zemlja lahko predstavlja vir spor klostridijev in drugih mikroorganizmov ter poveča tveganje za mikrobiološko onesnaženje krme. Klostridiji lahko ob neustreznih pogojih fermentacije povzročijo razvoj maslene kisline, slabšo kakovost fermentacije ter značilen neprijeten vonj silaže. Takšna silaža ima lahko slabšo ješčnost in hranilno vrednost, kar se lahko odrazi v manjšem zauživanju krme, slabši mlečnosti in slabši prebavni stabilnosti živali. Pri krmi, ki je bila zaradi vremenskih razmer, poškodb rastlin ali onesnaženja bolj izpostavljena plesnim, je treba upoštevati tudi povečano tveganje za pojav mikotoksinov, zato je pri sumu na plesnivost oziroma slabšo kakovost priporočljiva laboratorijska analiza. Pri izrazito kontaminirani ali pokvarjeni silaži je treba preprečiti vključevanje takšne krme v obrok. Zato je pri izbiri optimalnega termina spravila poleg sušine koruze pomembno upoštevati tudi stanje tal, možnost čistega spravila ter zdravstveno in higiensko kakovost silaže.
Pripravil: Ernest Plemenitaš, mag.kmet.
Fotografije: Gregor Kmetec dipl.inž.agri. (UN) in Jernej Podlesnik, mag.kmet.
Dostop do članka
Nazaj na seznam novic