Nasveti naših strokovnjakov

Prašičereja kljub večletnemu upadanju obsega reje še vedno predstavlja pomembno živinorejsko panogo v Sloveniji. Da je prireja gospodarnejša, si želimo čim večja gnezda, optimalno rojstno maso pujskov, čim več gnezd na svinjo na leto, čim večji prirast pujskov v laktaciji ter optimalno dolgoživost in življenjsko prirejo svinj. Vse našteto je povezano tudi z zdravstvenim stanjem črede ter s telesno kondicijo svinj, ki pa se pričakovano spreminja tekom reprodukcijskega ciklusa. 

Namen obdelave tal je ustvarjanje optimalnih pogojev za setev kulturnih rastlin. Z obdelavo uničimo plevele . Prezračimo zemljo in omogočimo nitrifikacijo( sproščanje hranil iz tal). Tla se ogrejejo in ustvarijo se optimalni pogoji za rast kulturnih rastlin. Z obdelavo zadelamo organske ostanke in gnojila v tla in s tem omogočimo razgradnjo v humus in hranilne snovi . Z obdelavo v tla zaorjemo tudi rastlinske ostanke (slamo) na katerih so ostanki bolezni, ter onemogočimo njihovo širjenje.

Tako kot vsa živa bitja tudi rastline potrebujejo za rast in razvoj hranila. Iz tal dobijo makro hranila ki so fosfor kalij dušik kalcij magnezij žveplo. Ter mikro hranila, to pa so številni drugi elementi tudi težke kovine ki jih rastline potrebujejo v manjših količinah vendar so nujno potrebni za razvoj rastlin.

Po prezimnih posevkih žit ali oljne ogrščice nam ostane še skoraj pol vegetacijske dobe, ki jo lahko na naših njivah zelo dobro izkoristimo.

Najučinkovitejša metoda za ohranjanje začetne kakovosti namolzenega mleka je hitra ohladitev na 4 °C. Negativni učinki dolgotrajnega hladnega skladiščenja mleka se začnejo izraziteje kazati po preteku 48 ur. V kmečki predelavi stremimo k temu, da predelujemo čimbolj sveže mleko. Če je treba uporabiti postopke predpriprave mleka za sirjenje, se poslužujemo tehnološkega postopka hladnega predzorjenja mleka in dodatek kalcijevega klorida.

Vključevanje ajde v njivski kolobar predstavlja številne prednosti, preprečuje razrast plevelov in zmanjšuje populacijo talnih škodljivcev. Ajda je hitro rastoča poljščina, ki lahko predstavlja drugi pridelek na isti površini, na primer po ječmenu ali zgodnjem krompirju.

Širjenje karantenske fitoplazme, ki povzroča zlato trsno rumenico najlaže omejujemo z zatiranjem prenašalca fitoplazme, to je ameriškega škržata. Le ta s sesanjem sokov na okuženih trtah fitoplazmo prenaša na neokužene trte in jih tako okuži.

Namakanje kmetijskih zemljišč je tesno povezano s podnebjem, talnimi razmerami in vrsto kulture, ki jo pridelujemo. Zato je nujno poznavanje lastnosti tal, na katerih se bo izvajalo namakanje. Tla so pomemben naravni vir, zato moramo biti previdni pri gospodarjenju z njimi.

Letošnjo zimo so zaznamovale nizke temperature in malo padavin. Povprečne  temperature so bile v SV Sloveniji od decembra do februarja za pet stopinj nižje od dolgoletnega povprečja v obdobju 1981 – 2010 (Vir: ARSO).  

Čeprav je letošnja pomlad zelo hladna in vlažna vseeno pričakujemo v poletnih mesecih zelo visoke temperature. Zlasti lahko dolgo vroče obdobje močno vpliva na segrevanje hlevskih prostorov, kjer se zadržujejo živali. Temperature v hlevu pogosto takrat presegajo 35 o C, kar zelo neugodno vpliva na počutje živali. Višja, kot je proizvodnja bolj živali trpijo zaradi posledice visokih temperatur.