Neurja s točo v zadnjih letih vse pogosteje povzročajo škodo na kmetijskih kulturah, zato postaja pravočasna preventiva vse pomembnejši del uspešne pridelave. Med najučinkovitejše preventivne ukrepe sodijo uporaba protitočnih mrež v sadovnjakih in drugih trajnih nasadih, ustrezno zavarovanje pridelave ter redno spremljanje vremenskih napovedi in opozoril.
V nadaljevanju so predstavljena splošna priporočila za ukrepanje po toči v poljedelstvu, vrtnarstvu, sadjarstvu in vinogradništvu. Ker se obseg poškodb in potrebni ukrepi med posameznimi kulturami razlikujejo, priporočamo, da se pridelovalci za podrobnejša navodila in strokovno pomoč obrnejo na pristojni Kmetijsko gozdarski zavod na svojem območju. Spremljajo naj njihove spletne strani in se za pomoč in informacije obrnejo na svetovalce.
Posebno splošno opozorilo za vse kmetovalce – VIŠJA SILA:
Če bo prišlo do menjave poljščin v kolobarju, je potrebno v roku 10 dni obvestiti Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) o spremembi kulture.
Kaj storiti, ko pride do škode?
Dokumentiranje škode
Hitra ocena poškodovanosti
Preprečevanje sekundarnih okužb
Podpora regeneraciji rastlin
Poljedelstvo
Po toči je treba najprej oceniti stopnjo poškodovanosti posevkov in presoditi ali je njihova nadaljnja rast še mogoča ali je bolje izvesti novo setev. Posebno pozorno je treba oceniti prizadetost rastnega vršička, saj je od njega odvisen nadaljnji razvoj rastlin. Za končno natančno oceno je potrebno počakati nekaj dni, da vidimo, katere rastline rastejo dalje oz. koliko rastlin se suši.
Poškodovane rastline je potrebno poškropiti s pripravki za krepitev rastlin na osnovi alg in aminokislin. Priporočamo dognojevanje rastlin ter plitvo obdelavo medvrstnega prostora za razbitje zbite zgornje plasti tal, ki običajno nastane po tako močnih nalivih in toči. V primeru poplavljenih površin poskrbimo za odvajanje zastale vode s posevkov.
Poškodovane rastline je treba zaščititi s sredstvi za varstvo rastlin proti boleznim (krompir,..), ker poškodbe predstavljajo vstopna mesta za različne povzročitelje bolezni. Pomembno je redno spremljanje zdravstvenega stanja posevkov in pravočasno ukrepanje v skladu s strokovnimi priporočili.
Vrtnarstvo
V vrtnarski pridelavi je po toči najpomembnejše čim hitrejše celjenje poškodb in zmanjševanje možnosti za razvoj okužb. Poškodovane rastline in plodove je treba pregledati ter po potrebi odstraniti najbolj prizadete dele, ki lahko predstavljajo vir bolezni. Zaradi ran na rastlinah se poveča nevarnost pojava glivičnih in bakterijskih okužb, zato je potrebno redno spremljanje posevkov, zlasti v obdobjih povečane zračne vlage. Pomembna je tudi ustrezna oskrba z vodo in hranili, ki rastlinam omogoča hitrejšo regeneracijo.
Sadjarstvo
V sadovnjakih je treba čim prej oceniti poškodbe plodov, poganjkov in lesa ter ugotoviti njihov vpliv na pridelek v tekočem in naslednjem letu. Poškodovani plodovi so zelo občutljivi za okužbe, zato je pomembno spremljanje zdravstvenega stanja nasada in izvajanje ustreznih zaščitnih ukrepov. Pri močneje poškodovanih drevesih je treba poskrbeti za ohranjanje dobre kondicije dreves ter spodbujanje obnove listne mase in lesa. Posledice toče se namreč lahko odražajo tudi v zmanjšani rodnosti v naslednji vegetacijski sezoni.
Vinogradništvo
Po toči je v vinogradih treba oceniti poškodbe listne mase, mladik in grozdov ter ugotoviti, v kolikšni meri so prizadeti rodni deli trte. Poškodbe predstavljajo vstopna mesta za bolezni lesa, listov in grozdja, zato je potrebno okrepljeno spremljanje zdravstvenega stanja vinograda. Cilj nadaljnje oskrbe je ohraniti čim več funkcionalne listne površine, ki omogoča normalen razvoj grozdja in ustrezno dozorevanje lesa za prihodnje leto. Nadaljnje ukrepe je treba prilagoditi stopnji poškodb in razvojni fazi vinograda.
Po toči ni univerzalnega recepta za vse kulture. Odločitev o varstvenih ukrepih, prehrani, rezi, obnovi posevka ali odstranjevanju poškodovanih delov mora temeljiti na dejanski stopnji poškodb, razvojni fazi rastline in lokalnih razmerah. Za konkretna priporočila se obrnite na pristojni Kmetijsko gozdarski zavod oziroma kmetijskega svetovalca KGZS na svojem območju.
Nazaj na seznam novic