Poljedelstvo Govedoreja Prašičereja Vinogradništvo in vinarstvo Sadjarstvo Predelava mleka Zelenjadarstvo Dopolnitve dejavnosti na kmetijah Ekološka pridelava Namakanje Agrarna ekonomika Knjigovodstvo za kmete, FADN Ostale teme
Ne glede na prihajajočo jesen, je prav, da opozorimo na pomen kakovosti vode za namakanje. Vsakoletne suše vplivajo na kmetijsko pridelavo, zato je nujno razmišljati o uvedbi namakalnih sistemov. Suša ni nenaden pojav, ampak pride postopoma in vsaj v začetni fazi neopazno, po navadi pa se je v resnici zavemo šele takrat, ko je že prepozno. Zato sta potrebna načrtovanje in izgradnja namakalnih sistemov prej, preden nastopijo škodljive ali celo uničujoče posledice pomanjkanja vode.
V zadnjih letih se zanimanje za dopolnilne dejavnosti na kmetijah povečuje. Spreminja se tudi zakonodaja. V nadaljevanju so predstavljeni osnovni pogoji in vrste dopolnilnih dejavnosti, ki se lahko izvajajo na kmetijah.
Dopolnilna dejavnost na kmetiji (v nadaljevanju DDK) je dejavnost, ki omogoča nosilcu – fizični osebi boljšo rabo proizvodnih zmogljivosti in delovnih moči na kmetiji ter s tem pridobivanje dodatnega dohodka in ustvarjanje novih delovnih mest na kmetijah.
Dopolnilne dejavnosti na kmetiji ureja Zakonu o kmetijstvu ( Zkme-1, Uradni list RS,št.45/08, 57/12, 90/12, 26/14 in 32/15).
Vrste dopolnilnih dejavnosti, obseg posamezne dejavnosti in pogoje za njihovo izvajanje in druge podrobnosti pa predpisuje Uredba o dopolnilnih dejavnostih (Uradni list RS, št. 57/15).
Prikazujemo Vam nekaj nasvetov, o čem moramo temeljito premisliti preden podpišemo kreditno pogodbo. Na kakšen način financiramo svojo dejavnost, da kmetija ne bo zašla v nerešljive finančne težave.
Kmetija ima lahko pri prometu - davku na dodano vrednost tri statuse: je v sistemu, je pavšalist ali ni v sistemu. Kdaj pa mora obvezno vstopiti v sistem ddv?
Na slovenskem podeželju, tudi s pomočjo kmetijske svetovalne službe, deluje veliko raznih kmetijskih društev. Dajemo Vam nekaj nasvetov, kako pristopiti do darovalcev sredstev za vaše delovanje.
S pomočjo podatkov Kmetijskega inštituta Slovenije smo izračunali, da bi slovenska poljedelska kmetija, za eno povprečno slovensko neto plačo, morala pridelovati okrog 80 ha poljščin.
Kako si izračunamo, ali se nam ekonomsko splača vstopiti v sistem ddv?
Z analizo stroškov prireje mleka lahko ugotavljamo odstopanja od pričakovanih vrednostih. V ta namen bomo na kratko predstavili kako pomembno je lahko optimiranje stroškov pri krmnih obrokih in kakšne odvečne stroške lahko pričakujemo v primeru nepravilne prehrane molznic.
Prireja mleka velja za eno izmed gospodarnejših kmetijskih dejavnosti. Trenutno smo lahko priča dvigu odkupne cene surovega mleka, kar je posledica pomanjkanja mleka v celotni Evropi.
Zlata trsna rumenica je huda karantenska bolezen vinske trte, ki jo povzroča fitoplazma Grapevine flavescence dorée (FD).
Bolezenska znamenja se začnejo pojavljati takoj po cvetenju in se proti jeseni stopnjujejo. Zajamejo cel trs, včasih pa le posamezne rozge. Znaki so bledikavost in obarvanje listov, pri belih sortah listi rumenijo, pri rdečih pa rdečijo, listni robovi se vihajo navzdol, pojavi se sektorsko redčenje in rumenenje listov . Tkivo lahko kasneje odmre. Rozge so mlahave in povešene. Okuženi trsi lahko v nekaj letih propadejo.
S pomočjo podatkov Kmetijskega inštituta Slovenije smo izračunali, da bi slovenska govedorejska kmetija, glede na intenzivnost, za eno povprečno slovensko neto plačo, morala rediti od 10 do 19 krav, ali spitati 34 do 40 govejih pitancev in v ta namen obdelovati med 5 in 12 ha kmetijske zemlje.